Vio.me je bilo nekoč uspešno podjetje za proizvodnjo lepil za ploščice iz grškega mesta Thessaloniki. A kot številna druga podjetja, je tudi Vio.me uničila kriza in brezbrižen odnos lastnikov do “svoje” delovne sile. Vendar so s propadom podjetja leta 2011 delavci podjetje preprosto zasedli (okupirali), se uprli državi in lastnikom ter pred dobrim letom ponovno zagnali proizvodnjo.

Pojdi v svet in naredi vse ljudi za moje učence. Tako naj bi govoril JK, ki se je vrnil po empirični smrti kot egalitarni sveti duh; tudi če empirično tega nikoli ni rekel, bi mu izjavo z lahkoto in povsem upravičeno pripisali. Ljudje naj bi se v srcu odrekali zmotam in se obračali k Jezusu. O tem je pisal tudi Prešeren v Krstu pri Savici. Zadeva je prav zato neprimerno bolj kompleksna, kot se zdi. Nepravičnosti in ogromnih družbenih razlik je na tem svetu še vedno zelo veliko, čeprav že dolgo veliko ljudi prisega, da gredo po poti prave vere, pa naj bodo levičarji ali desničarji. V glavnem ne dosežejo ničesar, ker so v službi Kapitala, pa naj se tega zavedajo ali ne. Združena levica prinaša upanje, saj je združena, kar je v Sloveniji redkost, in je levica, ki je doslej sploh nismo imeli.

Državni kapitalizem jugoslovanskega tipa je bil obsojen na zgodovinski propad, ker ni mogel tekmovati z liberalnim kapitalizmom. Narobe. Danes ZDA kot najbolj gospodarsko razvita država na svetu lahko samo gledajo v hrbet galopirajočega konja, ki se imenuje – Kitajska. Ki jo vodi centralni komite Komunistične partije. Zares je vredno prebrati izjemno knjigo: Le capital au XXI siècle, ki jo je spisal Thomas Piketty; v angleškem jeziku bo izšla marca letos.

Nepovezani poslanec je te dni izjavil: Za nas, parlamentarce, je najbolje, če smo čisto tiho. Izjava je bila izrečena v kontekstu, kot se navadno reče. Itak.

V totalitarnem in čisto nemogočem socializmu, ki to sploh ni bil, sva z ženo kupila hišo. Za keš, saj takrat nismo jemali kreditov, ker jih preprosto ni bilo treba jemati; pokril si se toliko, kolikor je bila deka dolga. Hiša ni bila nova, je bila pa dobro opremljena.

Na 21. redni seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide se je ponovno govorilo o porabi sredstev FIHO za leto 2012, saj je Odbor službi FIHO naložil, da predloži podrobno pisno poročilo za vse presežne indekse še posebej za plače vodstva FIHO. Odbor namreč obravnava poročila za leto nazaj in tako so poslanke in poslanci »opazili in opozorili« na, kar je že dolgoletna »uspešna praksa« pri »FIHU doma«; da se iz javnih sredstev napajajo in finančno okoriščajo številni »prašiči pri koritu« iz vrst invalidskih in humanitarnih organizacij oz. člani sveta FIHO.

Zakaj bi se ukvarjali s tem kar se je zgodilo v 2012, ko pa smo že v 2014? Ker se je enako netransparentno, nenamensko in negospodarno počelo z javnimi sredstvi tudi v 2013 ter z veliko verjetnostjo lahko napovemo podoben scenarij mahinacij z denarjem tudi v 2014. V letu 2012 je bilo zgolj za delovanje FIHO porabljenih neverjetnih 662.400 evrov, kljub opozorilom poslank in poslancev ter poglabljajočih se krizi, ki jo občutijo še toliko bolj prav uporabniki sredstev FIHO, pa je v letu 2013 prav tako za delovanje bilo porabljenih 612.177 evrov. S čimer so v FIHO nedovoljeno presegli prvotni plan in prekoračili zgornjo dovoljeno 3% porabo vseh sredstev. Na drugi strani pa so prav v letu 2013 vsem organizacijam uradno »zaradi manjšega priliva koncesijskih dajatev« oz. pomanjkanja sredstev, znižali že odobrena sredstva za kar 15%, pri čemer so nekatere organizacije morale dobesedno v živo rezati storitve za uporabnike. Plače zaposlenih z vsemi dodatki so ostale iste[1], plača direktorja Štefana Kušarja in njegova nagrada se redno izplačuje, enako velja za sejnine in prevozne stroške članov organov fundacije[2], avtorske pogodbe, za prenovo metodologije je bilo porabljenih kar 71.000 evrov[3]... skratka, edina institucija v državi, kjer se kriza res ne pozna.

Fašizem ni Hitlerjeva osebna zmožnost, težava in ni njegov simptom. V resnici je še danes težava velikega števila ljudi, le da se je vse premalo zavedajo. Kaj sploh je fašizem? Fašizem je vrsta družbenih praks, ki nas je naučila, kot je nekoč zapisal Foucault, ljubiti moč in oblast. Še natančneje: fašizem je množica praks, zaradi katerih smo se ljudje naučili ljubiti in sprejemati to, kar nas sicer izkorišča, kar vlada nad nami in nas omejuje. Prav Foucault je zato predlagal nasprotno prakso, s katero se lahko upiramo fašizmu, za katerega nikakor ne bi smeli prehitro misliti, da je ostal daleč zadaj v 20. stoletju. Predlagal je umetnost življenja. Fašizem in umetnost življenja sta dve povsem nasprotni praksi.

14 sprva na Vest.si (8. 10. 2010–3. 5. 2011) in ponovno tukaj (20. 1.–15. 2. 2014) ter 100 tukaj (30. 1. 2012–24. 2. 2014):

Diktatura večine (7), Družba (16), Gospodarstvo (14), Modrovanje (8), Nasilje (15), Šport (1), Umetnost (13), Vladanje (10), Vzgoja (11), Zgodovina (13), Znanost (5) +

Se pač nerad ponavljam, pa četudi gre za povzetek. Glede na čas, v katerem živim, bi se najbrž moral. Največji misleci našega časa so največji prav zato, ker so v nedogled ponavljali dve ali tri misli – tako dolgo, da so se prijele in jih naredile nesmrtne. Obrtniki, športniki, umetniki in znanstveniki poglabljajo vsak svoji dve ali tri luknje na neskončnih njivah proizvodnje in storitev, športa, umetnosti in znanosti, slepi tako za ostale luknje kot za razglede na površini. Na videz edini mojstri za vse so vladarji, ampak tudi oni so zgolj (večji ali manjši) mojstri za ohranjanje oblasti. Jaz sem mojster za pisanje; še bolj pa se ne mislim omejevati …

Vlada RS

23.2.2014

Gregorčičeva 20-25, 1000 Ljubljana

Zadeve:

ZKon, EPA 1689 – VI; Predlog zakona o konoplji

ZSzdr, EPA 1688 – VI; Predlog Zakona o samozdravljenju

ZosBiv, EPA 1687 – VI; Predlog Zakona o osnovnem bivanju

Predraga vlada!

Naj se vam najprej v imenu ljudske pobude še enkrat zahvalim za spodbuditev Javne predstavitve mnenj o naših Predlogih zakonov, kjer se je, kot smo tudi napovedali, izkazalo, da Ministrstvo za zdravje prebiva v utvari in nima veliko zveze z resničnostjo današnjega časa. Razvidna je bila popolna nekompetentnost, denimo ga. Čoklove, ki resnici na ljubo na javni predstavitvi niti ni znala prebrati izraza 'kanabinoidi' ali 'kanabinol', temveč je dosledno govorila o 'kabinoidih' in 'kabinolu', ter se je v svojem sklepnem govoru pritoževala, češ, da dobi Ministrstvo premalo denarja in da bi lahko naredili veliko več in veliko bolje, če bi bilo denarja več. Kar se je dalo razumeti, da bi z več denarja Ministrstvo za zdravje lahko morda celo po znanju o konoplji dohitelo civilno družbo, ki je na javno predstavitev prinesla okoli 500 strani oziroma več kot 50 sodobnih znanstvenih raziskav o koristnosti in zdravilnosti konoplje, o katerih na Ministrstvu za zdravje bojda še nikoli niso slišali. Zanimivo, teh razisakv niso omenjali niti na drugi obravnavi Predlogov zakonov na Odboru za zdravje teden dni kasneje. Ne, tudi en teden kasneje so predstavniki Ministrstva za zdravje govorili, da konoplja ne zdravi, temveč zgolj blaži nekatere simptome, predstavnica Nacionalnega Inštituta za javno zdravje pa je celo navajala docela zastarele statistike in neprepričljive navedbe, češ, kako naj bi bila konoplja nevarna.