Evropa velja za zibelko kulture. Ni povsem jasno zakaj, kajti kultura je bila sem prinesena iz Mezopotamije; prav tiste Mezopotamije, v kateri evropski vojaki zdaj pospešeno uničujejo vsako sled kulture, ki je v zadnjih stoletjih niso uničili Mezopotamci sami. Prinesena je bila tudi iz dežele faraonov; najbrž smo zato kasneje sem prinesli tudi faraone.

“Buuuu!” – stres!

Dobri ljudje v belem že preko palca povedo, kako in kaj. Nato sledi kazalec, da se seznam klasičnih prepovedi strožje in bolj učeno čuje, in spet nazaj k palcu – kaj več se namreč za podpis recepta niti ne potrebuje, se pa zato z njim še najbolje oceni, za koliko je dobri človek v belem težji in stresnik lažji v žepu.

Ruski predsednik Putin je v zadnjem času deležen izjemno ostrih kritik korporativnega zahodnega tiska in (korporativnih) zahodnih politikov. Naši mediji seveda nekritično (ali pa tudi ne) sledijo velikim globalnim medijskim hišam in družno udrihajo po vsem, kar “diši” po rusko, še zlasti so seveda ta hip “na tapeti” olimpijske igre v Sočiju. Le redki so tudi nasprotni glasovi, na primer bloger Jinov svet.

… ni bil sistem, ki sem ga ljubil, kot mislijo nekateri pisatelji, povzpetniki, dušebrižniki, ekonomisti in drugi, ki te dni mečejo vame gnila jajca. Izzivi pa so dobri že po definiciji. Za razmišljanje. Da se človek miselno ne poleni. Ljudje tako ali tako premalo razmišljajo, zato se Sokrat obrača v grobu. A tudi kapitalizem ni sistem, ki bi ga ljubil. Pač ni vzdržen in je dober samo za nekatere. In če ne pride do uničenja vrednosti, bo gospodarska rast bolj ali manj zgolj utopija, ki veliki večini ljudi ne bo prinesla ničesar. Danes so zato najbolj nevarne pravljice o gospodarski rasti, saj pravljičarji ne razumejo logike profitabilnosti, inherentnih kontradikcij kapitalizma in nujnosti brezposelnosti velikanskega števila ljudi. [Mimogrede: v Sloveniji je nezaposlenih že skoraj 130 000 ljudi ali malo manj kot pet odstotkov več kot pred letom dni, ko smo dobili novo vlado, ki sicer nenehno poudarja, da je njen glavni cilj zagon gospodarstva in zmanjšanje števila nezaposlenih! Včeraj smo tudi slišali, da so bankirji in razni svetovalci že pobrali pet milijonov samo za nekakšno reševanje bank in slabih posojil, ki jih sicer nikoli in bilo, kot je rekel oni, ki je pred časom zaradi dobrega delovanja banke dobil še milijon za povrh.]

Ekonomist Paul Krugman se v nedavnem zapisu na svojem blogu loteva vprašanja strokovnega poštenja in osebne integritete, še posebej znanih in priznanih ekonomistov. Slavnih, ki se redno pojavljajo v javnosti in imajo močan vpliv tudi na sprejemanje javnih politik.

Na portalu 24ur je 21.1.2014 novinar (ali novinarka?) N.Š., ki je sicer povsem napačno enačil (ali enačila) značilnosti konoplje z značilnostmi alkohola, navedel /navedla presenetljivo natančne podatke o 159.000 uporabnikih konoplje v Sloveniji. V najnovejšem nacionalnem programu na področju drog iz konca lanskega septembra pa je zapisana tudi statistika, da bi naj 15,8% Slovencev že poskusilo konopljo, kar pomeni nekje okoli 320.000 državljanov. V primerjavi z 0,2% državljanov, ki so poskusili kakšno drugo prepovedano snov.

Zanima me Jezus. Ne Jezus iz Betlehema, saj je bil rojen v Nazaretu. Zanima me Jezus, ki ni bil kristjan. Zanima me resnični Jezus, ki je bil Jud in je rekel: Povem vam namreč, da se mora na meni izpolniti to, kar je pisano: Med hudodelce je bil prištet. To, kar zadeva mene, se bliža izpolnitvi. (Lk 22:37) Zanima me JK, ki si je upal kljubovati volji Rima, kot piše Reza Aslan v izvrstni zgodovinski razpravi z naslovom Zealot. Tudi avtor teh vrstic nima nobenih težav z voljo kapitalizma – sprta je s samo naravo pravičnosti, zato ji kljubuje in ji bo kljuboval do konca. Kdor zagovarja kapitalizem, zagovarja socialno nepravičnost, temeljni princip človeških eksistenc. Zagovor kapitalizma vodi h kolektivnemu intelektualnemu samomoru. Amen.

Beseda solidarnost izhaja iz latinske besede solidus, kar pomeni trden. Solidarnost je “vzajemnost, vzajemna pomoč, čut za skupno odgovornost in korist” (Verbinc, Slovar tujk, CZ, 1989). V teh dneh smo priče, kaj je v resnici solidarnost. Gasilci, civilna zaščita, policisti, gozdarji, vojaki, gorski in drugi reševalci, vzdrževalci, prostovoljci vseh vrst in številni drugi delajo “v petek in svetek”, da bi ljudem zagotovili najnujnejše. Vsi ti ljudje nam praktično kažejo, kaj je to solidarnost in zakaj je solidarnost pravo vezivo družbene skupnosti.

Ko nanese beseda na Sokrata, tega znamenitega filozofa in nepomirljivega obada, ki ne pusti lenobnim samozadovoljnežem, da bi utonili v udoben spanec, se večkrat pojavi tale ugovor njegovemu početju: Sokrat je bil zloben, saj je ljudem kratil eno temeljnih pravic, ki je ta, da se jih pusti pri miru.

Je mogoče reči, da so avtorji izjav, ki jih lahko slišimo te dni, da namreč drevesa po deželi ječijo, pokajo in se podirajo zaradi ljudi, ki so umrli v komunističnih režimih, psihotični? Ali normalno inteligenten človek lahko reče kaj takega? Seveda lahko. Tudi zelo inteligentni ljudje namreč lahko postanejo psihotični in lahko zbolijo za kako duševno boleznijo. Ali to pomeni, da bo v naslednjih dneh, ko bo znova padal dež, še več ječanja, pokanja in podiranja zaradi komunizma? Logično je domnevati, da bo tako – če sprejmemo začetno zamisel, da je narava zmožna odzivati se na zločine, ki jih stori človek. Se je nekaterim ljudem, ki so sicer študirali teologijo, dokončno zmešalo?