Meseca april in maj sta zaznamovana s simboli 2 svetovne vojne. Med njimi v Sloveniji najbolj izstopa provokativni napis NAŠ TITO na Sabotinu. Žal je ta napis počastitev kulta človeka, ki je uničil organizacijo TIGR torej prave primorske domoljube in prve borce proti fašizmu v Evropi. Ta napis je še en v vrsti pohabljanja zgodovinskega spomina, s čemer se skuša mladim predstaviti odpor s pomočjo tistega, ki je ta odpor uničil in izničil iz zgodovinskega spomina Slovencev. To je moralno zavržno dejanje. Bolj sprevržene geste si ni mogoče zamisliti. Ampak v Sloveniji je vse mogoče, ker smo - odkar je Milan Kučan oznanil, da ni ena, ampak je več resnic, stvari začeli postavljati na glavo. Tudi spomenike in simbole.

Resnični dan upora je 13 maj, ne 27 april

“Predlagamo, da naj bi bila vsaka država naprošena, da naredi popis vseh svojih virov in potreb – kaj sama proizvaja in kaj mora uvažati. Nato naj bi bila vsaka država naprošena, da v skupni sklad prispeva to, kar ima – glede na potrebe – viška in na ta način ustvari velikanski mednarodni vir, iz katerega bodo lahko črpali vsi. Naravno je, da bi velike razvite države prispevale večjo količino, toda vsi bi donirali višek, ki ga ne potrebujejo.” (Mojster –, prek Benjamina Crema: Osnutek za medsebojno delitev, Share International, december 2013)

Le kdo si ni nikoli v življenju do krvi zgrizel členkov na rokah, da se ne bi začel krohotati, ko je učiteljico slovenščine obsedel zli duh in je pričela glasno brati iz čitanke? Verjetno le gluhi in sošolci, ki so že v ranem otroštvu podlegli vzgoji v zombije … Vsak književnik, ki premore kaj dostojanstva, bi moral vložiti ves svoj vpliv in poznanstva v zakonsko izkoreninjenje tega ponižujočega mrcvarjenja leposlovnih izdelkov. A očitno ga le malokateri od njih premore. Nasprotno, še sami se ponujajo na vse konce in kraje, da bi kaj na glas prebrali, pa če jih je kdo pripravljen poslušati ali ne …

Neumnost. Nove ideje rojevajo zgolj posamezni ljudje. In zanje ne potrebujejo nobene krize. Zadošča zmožnost za razmišljanje, pa še zmožnost za svobodo, egalitarnost in pravičnost.

Jezus natanko ve, kaj dela, ko jezdi skozi mestna vrata v Jeruzalem. Pisano je namreč bilo, da bo prerok prijezdil skozi vzhodna vrata. Jezdi torej, jezdi na živinčetu in ve, kaj se dogaja ter kaj se še bo. Kot psiholog dobro predvideva, da bodo duhovni voditelji, zastopniki oblasti, znoreli, ko bo storil, kar se je namenil storiti. Ko požene iz templja menjalce denarja in prodajalce živali, je duhovnim voditeljem povsem jasno, da je grožnja in da ga morajo ustaviti. V manj kot štiriindvajsetih urah je obsojen na smrt s križanjem.

Kriza v Ukrajini je ameriško “darilo” Evropi in Rusiji. ZDA preprosto ni bilo pogodu, da imata EU in Rusija dobre politične odnose in bogato gospodarsko izmenjavo. Več ko Evropa posluje z Rusijo, manj ostane za ZDA in manjše je evropsko navdušenje za “prihajajoči” ameriško-evropski prostotrgovinski sporazum, ki bo ameriškim korporacijam omogočil bolj “svoboden” dostop do zdaj precej zaščitenih evropskih trgov.

Za človeka, ker je misleče bitje (vsaj upamo, da je še), je šolanje temeljna potreba, tako kot so zrak, voda, hrana, bivališče, zdravstveno in socialno varstvo. Univerzalna pravica do izobraževanja ni luksuz, temveč je človekova temeljna pravica. Zato je vprašanje: “Ali javno ali zasebno šolanje?” povsem odveč - javno, vsem dostopno, brezplačno šolanje je absolutna prioriteta civilizirane družbe 21. stoletja. Vse ostalo je barbarstvo.

Jugoslovanski poskus gradnje novega sistema je trajal zgolj nekaj desetletij, toda že v tem kratkem času je bil tako uspešen, da ga je bilo treba na silo ustaviti. In so ga. Kapitalizem traja že tri stoletja in je povzročil več škode kot vsi poskusi gradnje drugačnih sistemov skupaj, toda še vedno ga hvalijo kot najboljšega. Ogroža celo civilizacijo, vendar je videti, da to zastopnikov kapitalizma ne vznemirja niti malo.

Ni res, da je liberalna demokracija s tržnim gospodarstvom svoboden sistem brez totalitarizma in diktature. Totalitaristično delujejo neoliberalni kapitalizem, potrošništvo, finančni centri moči in mediji. Če ni politične diktature, to ne pomeni, da diktature ni. Tudi liberalna demokracija s tržnim gospodarstvom je lahko totalitarna. Globalne korporacije in finančni trgi so nam s pomočjo medijske mašinerije vcepile potrošništvo kot življenjski smisel. S trošenjem vedno več dobrin in storitev človek uresničuje svoje cilje. Če človek ni sposoben konzumirati vedno več in vedno novih dobrin in storitev, postane revež. Kdo še uporablja telefon, ki je starejši od 5 let? Z denarjem si lahko kupiš vse, o čemer sanja sodoben človek. Zdravje (delno), srečo, slavo, torej celo povsem nematerialne reči. Brez denarja si revež. Na nivoju družbe se to trošenje odraža v obliki gospodarske rasti, brez katere smo globoko v krizi že več let in brez katere so državne blagajne za javno šolstvo, zdravstvo in socialo v globokem minusu. Če se torej poraba zmanjšuje in ni gospodarske rasti, s katero bi se napajal kapital, nas kapitalizem kaznuje s krizo. Tako kapitalizem izvaja diktaturo. Živimo torej v dobi totalitarnega kapitalizma.

Žoga je daleč najbolj priljubljena igrača. Hkrati omogoča zabavo, razvijanje gibalnih spretnosti in druženje. Dostopna je vsakomur; če nima 'prave' žoge, si lahko naredi nekaj okroglega in ne pretrdega, kar se da brcati in podajati. Mnoge reveže iz brezupnih okolij je žoga popeljala med bogataše, in mnogi med njimi so del tega bogastva prelili nazaj v tla, na katerih so se žogali, ter vanja zasadili seme upanja. Še več jih sicer ni obogatelo, lahko pa od žoganja živijo … Za otroke, katerih telesne in družabne spretnosti so iz tega ali onega razloga manjše ali drugačne, pa je žoga prav zato simbol vsega, kar jih osamuje in oddaljuje od vrstnikov …