Pravijo, da je Freud zastarel. V resnici je prav nasprotno; v hipu najdemo v naših vsakdanjih življenjih na delu vsaj tri njegove koncepte: premestitev, travma, zanikanje.

“Več kot 800 milijonov ljudi po vsem svetu je lačnih, čeprav je hrane dovolj za vse ljudi. Vsak dan po nepotrebnem umre približno 40.000 ljudi zaradi različnih vzrokov, ki so povezani z lakoto. Rešitev za to sramotno situacijo je zelo enostavna. Sprejeti moramo princip delitve in na globalni ravni začeti meddržavni program delitve, ki bo vsem ljudem omogočil zadovoljevanje njihovih osnovnih potreb.”

Miro Cerar je povsem jasen: za vse je kriva kriza vrednot. Sklepati smemo, da ima bodoči predsednik vlade okoli sebe tudi kakega ekonomista, zato je skoraj neverjetno, da izjavlja, kar je zapisano.

Evropska komisija bo namenila 125 milijonov evrov za uničenje - hrane. Ne, Evropa ne bo plačala za uničenje kemičnega orožja ali jedrskih odpadkov ali kakšnih drugih nevarnih snovi. Evropa bo denar namenila za uničenje hrane. Evropski kmetovalci bodo dobili denar, če bodo predčasno pobrali pridelek ali če ga bodo preprosto pustili, da zgnije. Gre za res veličasten prispevek k evropski in svetovni “civilizaciji”.

Vsaka vera od svojih vernikov zahteva, da jo širijo. Kdor svojo vero jemlje resno, jo mora širiti. Kdor to počne, je nasilen do drugače verujočih in neverujočih. Njihovih mnenj in prepričanj ne sme sprejemati ali celo odobravati, temveč jih mora zlepa ali zgrda spodbijati in zavračati – to je njegova dolžnost. Kdor tega ne počne, svoje vere ne jemlje resno, torej je hinavec. Prvi je v najboljšem primeru nadležen, v najslabšem pa nasilen. Drugi v najboljšem primeru izkrivlja resnico in laže (kot verski spisi), v najslabšem pa je zahrbten. Oba sta torej nevarna.

V animiranem filmu, ki ni zgolj navadna pravljica, če lahko tako rečem, še ena prazna zgodba v vrsti drugih, film bomo lahko gledali na velikih platnih čez nekaj mesecev, njegov naslov pa je Book of Life (izvirni naslov scenarija ja The Day of the Dead), sledimo razvijanju izjemno zanimive psihološke in obenem nenavadno aktualne družbene ideje: mladenič po imenu Manolo se mora zaradi ljubezni odpraviti v druge svetove in se soočiti s svojimi največjimi strahovi; sooči se torej le zato, ker se odpravi na pot. Če se ne bi odpravil, bi bil zgolj nevrotičen, ljubezen pa sploh ne bi bila mogoča. Film na sijajen način poveže ideji: ena je psihološka in se nanaša na psihično ekonomijo posameznika, druga je sociološka in se navezuje ne spoznanja o delovanju družbenega sistema. S svojimi strahovi se mora namreč v življenju prej ali slej soočiti vsak posameznik, soočiti pa se mora tudi sistem družbenega življenja. Če se ne, se ne more zgoditi nič dobrega, življenje pa se vrti v prazno. In največji strah kapitalizma se imenuje – komunizem.

Socialno kapico bi si končno radi nadeli,

da vsaj malo lažje bi ponovno finančno poleteli,

dovolj, dovolj smo že potrpeli,

končno bi zopet na visoki nogi ponovno zaživeli.

Ta kriza nas že predolgo duši

in zgolj za reveže še skrbimo mi,

a za vzdrževanje naših jaht in vil rezerv več ni.

Tudi bogat postati in obstati ni kar tako,

moramo vsaj ohranjati dosežen nivo,

ko ste s prijatelji v St. Moritzu srečamo,

od nas se pričakuje angažma in posebne spretnosti,

a nam kar z neba ali od sociale nič ne prileti.

Papež je pozval svet, naj prisluhne joku siromakov. Kaj bi se zgodilo, če bi mu svet prisluhnil?

Imamo izvoljene poslance, stranke in verjetnega mandatarja, vse imamo, kar potrebuje naša nova vlada. Imamo programe, vizijo in možnost dogovarjanja in usklajevanja interesov. Potrebujemo le razum, strpnost in zavedanje, da izvoljeni niso samo zastopniki stranke, temveč so poslanci slovenskega naroda in da so predvsem dolžni in odgovorni volji ljudstva.

Spoštovani predsedniki in premierji evropskih držav, predstavniki Evropske komisije, evropski parlamentarci in drugi evropski politiki!

Evropa je bila od leta 1945, če odštejemo vojno na tleh držav bivše Jugoslavije, celina miru in blaginje. Prej je bila Evropa dolga stoletja prizorišče brezštevilnih konfliktov, ki so svoj višek dosegli v prvi in drugi svetovni vojni - obe veliki vojni so sprožile evropske države.