Minister Erjavec je te dni izjavil, da Slovenija nikakor ni odgovorna za posledice ameriškega bombardiranja Iraka, ki se je začelo pred več kot desetimi leti. Slovenija je bila tedaj sicer del koalicije voljnih, toda odgovorna nikakor ni. Seveda je, gospod Erjavec, kajti Slovenije dejstvo, da ni odvrgla nobene bombe na Irak, ne odrešuje, kajti odgovornost je vselej najprej in bistveno moralna, etična. Najprej je pomembno, s čim se človek strinja, s čim se ne strinja, kaj pove in česa ne pove. Na glas, seveda, saj je to menda že jasno. Če je bila torej Slovenija voljna, je to pomenilo, da se je podredila Ameriki, kar ni ravno samozavestno dejanje, na katerega bi bil državljan Slovenije ponosen, obenem pa se je strinjala z ameriškimi nebulozami o orožju za množično uničevanje, ki ga Irak dokazano ni imel, kar pomeni, da je pristala še na laž, kar zopet ni moralno dejanje. Torej je Slovenija dvakrat odgovorna.

Poglejmo resnici v oči. Ko hodi Jezus Kristus okoli Galilejskega jezera s svojimi učenci, številni ljudje zgolj na podlagi pripovedovanja drugih ljudi vedo, da zares obstaja in da je upornik. Večina nima pojma, kaj se dogaja, kdo je Jezus, kaj dela, o čem govori in kaj bi rad.

'Nevidna roka trga' je bajeslovno božanstvo vere v neskončno rast dobičkov. Kot za vsa božanstva vseh ver tudi zanjo velja, da ni nikoli obstajala, ne obstaja in ne bo obstajala, ker ne more obstajati. Napoti ji stoji prav to, kar naj bi jo usmerjalo – sebična in pohlepna človeška narava.

Medtem ko se velik del slovenske politike na čelu z Državnim zborom (DZ) ukvarja predvsem s folklorno-državnotvornimi in sociološkimi temami, gredo mimo njih izjemno pomembne politične in ekonomske teme. Tako je danes veliko govora o dolžini himne, o njenem prepevanju v DZ, o pravicah manjšine istospolno usmerjenih državljanov (kar danes sploh ne bi smelo biti več politično vprašanje, saj nas k njihovem spoštovanju zavezuje kopica mednarodnih deklaracij, konvencij in zakonov), medtem pa mimo DZ “polzijo” ključne zadeve naše prihodnosti, na primer pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu TTIP in bančno-korporacijskem stvoru DUTB oziroma slabi banki.

Piše se leto 2055. Pogled nazaj pove vse, le da je že dolgo prepozno.

V knjigi z naslovom Jesus Calling: Enjoying Peace in His Presence, ki jo je spisala Sarah Young, beremo, kako lahko človek začuti mir ob Jezusu kot odrešeniku, kako veliko upanja in ljubezni je lahko deležen, če se odzove njegovemu klicu. Toda kaj njegov klic v resnici pomeni in k čemu sploh poziva?

Dobil sem še eno pismo. Nazadnje si pisal tudi o protestu. Napiši kaj o pogojih možnosti upora. Pod kakšnimi pogoji bi se ljudje lahko uprli? Kaj se mora zgoditi, da se poenotijo? (Konkreten primer: 10 ljudi ve, koliko je ura glede neke štale. 10 ljudi bi se lahko uprlo po vsej logiki. Nasprotno s tem pa je slika povsem druga: 1 se upre, 3 se potuhnejo, 5 se jih dela neumnih in lezejo v rit in še ostale tlačijo v drek, 1 je odkrito 'za' nepravičnost in tega niti ne skriva)???? Torej.

Pred kratkim, 12. marca 2015, je bil ameriški predsednik Obama gost TV showa Jimmya Kimmla. Med drugim ga je Kimmel spraševal, kako dobro pozna arhive o NLP-jih in skrivnostnem območju 51 (Area 51). Predsednik Obama je več kot enkrat odgovoril, da ne sme ničesar razkriti (“I can´t reveal anything.”).

Živimo v neoliberalnem svetu Kapitala, ki je orgiastičen sam po sebi. To je tudi svet ekonomskega novoreka, pa kapitalističnega žargona, ki ga politiki, ekonomisti in drugi vrtijo vsak dan v vseh mogočih oblikah, na vseh mogočih koncih sveta, da bi začarali ljudi in jih spreminjali v ubogljive potrošnike in še bolj pridne delavce. V glavnem je vse v redu, vse raste, vsi naj bi bili srečni – podoba raja. Toda sredi tega raja se dogaja nekaj, kar obenem čudi in nas pušča povsem hladne. Govorim o empiričnem dejstvu, da je slovenska vlada v zgolj treh tednih ob tri ministre, od katerih sta dve ministrici za šolstvo in znanost. Kdo bi porekel, da to vendarle ni nič čudnega, saj se podobne zadeve dogajajo po vsem demokratičnem svetu. Lahko bi dodali, da obstaja celo verjetnost, da pri stotih zaporednih metih kocke stokrat zaporedoma pade šestica in da ne bi bilo čisto nič čudežnega ali čudnega, če bi se to zares zgodilo. Pa vendar je tu še nekaj, kar je vredno dodatnega razmisleka, saj je problematično skoz in skoz, v radikalnem smislu pa je celo usodno.

Ko govorim o žalosti, govorim o odprtosti. Govorim o lastni odprtosti. In ko govorim o odprtosti, mislim na spremembo, zaradi katere svet ne bo nikoli več enak; sem singularnost, sprememba, ki ni kapitalistična. In ta teden bodo ljudje veliko govorili o Jezusu. V resnici ga večina še danes ne razume. Bil je namreč monstrum. Sočasno berem knjigo z naslovom The Examined Life: How We Lose and Find Ourselves; spisal jo je psihoanalitik Stephen Grosz.