“Pozabavajte se in poskusite potopiti čim več ladjic. Potopite ladjice s topom ali s torpedom.” (Igre5.com)
Nebuloze bolonjskega študija, neumnosti popularne znanosti, nihilizem družbe, ki nič več ne obstaja, kot je rekla ona sedaj že pokojna lady, pogoltnost neoliberalizma, pragmatičnost ideoloških praks, čustvena osiromašenost sodobnega človeka, intelektualna praznina potrošniškega življenja, izkoriščanje množične psihologije, zakon profitabilnosti, naivnost množic, tehnike manipuliranja, logika simulakrov in simulacij življenja se združujejo v enem samem simptomu, ki se prikazuje ljudem, zlasti ženskam, kot obljuba sanjskega življenja, raj na Zemlji, harmonija, notranja uravnoteženost, popolnost eksistence, egoizma, skrbi zase in osebnostnega razvoja.
Mediji nas vsakodnevno zasipajo z morjem informacij, ki pravzaprav ne pomenijo ničesar. Kakor nimajo nikakršne zveze z morjem, ki zdravilno učinkuje na človeški organizem, tako tudi nimajo nikakršne elementarne vrednosti za oplemenitev našega življenja. V kolikor ste vključili radio ali televizijo, da bi dobili kakšno uporabno informacijo z namenom, da bi v življenje napredovali, ste na napačnem mestu. Mediji so postali sofisticiran Goebbelsov propagandni stroj, ki ima za namen narediti človeka idiota nezmožnega za razmišljanje in kakršnokoli aktivnost. Kamorkoli se zazreš zagledaš v etru vesoljce, ki plastificirano berejo in še bolj plastificirano zgledajo. Posiljeno nasmejani ali posiljeno zaskrbljeni v odvisnosti od potreb nalogodajalcev, vsakodnevno posiljujejo naše možgane.
V 21. stoletju se bodo v evroameriški skupnosti držav vedno bolj kazali očitni znaki krize. Vzroki so v prvi vrsti ekonomski, a so tesno povezani tudi z drugimi aspekti zahodnega načina življenja. Evroameriško gospodarstvo je bilo ves čas prevlade teh držav močno odvisno od cenenega dela prebivalcev ostalih držav, ko pa se v 21. stoletju širjenje zahodnega vpliva ustavlja, se zmanjšuje tudi stalni dotok cenenih izdelkov in storitev. Prav tako se zmanjšuje število rojstev (prebivalstvo zahodnih držav bo padlo z milijarde na vsega 350 milijonov okrog leta 2100), kar pomeni, da bo primanjkovalo delovne sile, posledično pa se bo še bolj opuščala proizvodnja izdelkov in storitev. Zato bodo države prisiljene aktivnemu prebivalstvu redno poviševati davke, saj bodo obramba mej pred tujci, vedno večji stroški za podporo revnemu prebivalstvu in razvejana birokracija zahtevali vedno več sredstev. Zaradi povišanega davčnega pritiska bo veliko število ljudi našlo rešitev v begu in se pričelo ukvarjati s piratstvom in cestnim roparstvom.
Slovenci smo pregovorno delavni, gostoljubni, prijazni, solidarni in pripravljeni vedno pomagati drugim v stiski. Pa dejansko ta pregovor drži ali smo si ga že tolikokrat ponovili, da vanj preprosto hočemo še nekaj časa verjeti, ker nam ohranja (čeprav fiktivno) nekakšno pozitivno samopodobo? Najraje bi rekla, “ma, fuck off” tem pregovornim lajnam!
Že več let ob spremljanju italijanske TV gledam tragedije prebežnikov, ki želijo v Evropo s sanjami o boljšem življenju ter problematiko sistematičnega trgovanja z ljudmi. Zdi se, da se krutost “tihotapcev” neusmiljeno stopnjuje kar nam daje vedeti, da se biznis, ki stoji za takšnim kriminalnim početjem, samo povečuje. Skoraj na dnevni bazi se poroča tudi o večjem ali manjšem številu smrti le- teh, ki svoja trupla in sanje pustijo na dnu Mediterana. Poroča se o težavah z nameščanjem beguncev, a tudi o solidarnosti tamkajšnjih ljudi, ki priskočijo konkretno na pomoč. Po tolikih tisočih smrtih ignorance politikov EU, da se je nivo gladine povišal, se je Evropa vendarle vsaj v besedah zganila; za konkretna dejanja in učinke pa bo potrebno še (po)čakati.
Verjetno nisem edini, ki se navdušuje nad dokumentarci o naravi. Prijeten in topel glas naratorja dodatno prida košček k magičnosti spoznavanja tega čudovitega sveta. Vendar je vsa ta magičnost lahko tudi precej pretresljiva. Če lahko na eni strani opazujemo prigode razigranih mladičev levinje, ki jih le-ta z neverjetno ljubeznijo nesebično podpira pri prvih korakih v širni svet, lahko po drugi strani vidimo krut boj med odraslima samcema, po katerem nov »kralj« z lahkoto ubije vse mladiče, da je levinja prej godna za oploditev in lahko vanjo zasadi svoje seme ter si na ta način zagotovi »nesmrtnost«. Jasno je, da narava ni le čudovita, ampak tudi izredno kruta. Ljudje se radi distanciramo od te krutosti. Radi si rečemo, da smo civilizirani, smo nekaj več kot le živali, smo superiorni, ker mislimo. Prepričani, da smo razvojno daleč najbolj napredna vrsta, se radi postavimo nad živalski svet in se hkrati namišljeno od njega oddaljujemo. Pa je temu zares tako?
Če povzamemo javno besedo vseh stricev in botrov naše samostojnosti, nam v ušesih zadoni himna, prežeta z globoko filozofijo. Vsi do zadnjega so neskončno hvaležni usodi, da so lahko pridodali najžlahtnejše delce svoje biti za izpolnitev in potrditev ene najlepših zgodb, kar jih pozna svet. Namesto zarjavele, okostenele in nazadnjaške skupne države vidimo osupli, dobesedno pred našimi očmi dvigajočo se dišavo iz balkanskega smradu. Na tem dišečem koščku kopnega se je prvič v znani civilizaciji zgodilo, da so si ljudje in njihovi izvoljeni predstavniki podali roke v en sam skupni blagor. In mi, otroci te dišeče pravičnosti, doživljamo neizmerno srečo, da smo priče, kako ta prelest še raste, stopa preko lastnih bregov, se širi preko naših meja in tudi onkraj njih zavzema tisto, kar si je človek vedno želel – kulturno in politično sodelovanje v interesu vseh, njihovega miru, varnosti, blaginje in napredka. Tako rekoč že vnaprej zagotovljeno nam brezdušno, samo na cekine mahnjeno, le po urnih kazalcih ravnajočo se in ementalsko luknjičavo Švico smo že daleč presegli in samo slabšim klimatskim okoliščinam gre pripisati, da sta Uganda in Togo še v rahli prednosti.
Nadaljujemo sago o nenamenski uporabi študentskih stanovanj za invalide. Resorno Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) je povsem pozabilo na dve stanovanji v Župančičevi jami, ki sta bili namensko kupljeni in opremljeni za potrebe študentov invalidov. Res bizarno, a tudi to se dogaja. Ko sem v obupu iskala možno začasno nastanitev težje fizično hendikepiranih uporabnikov, ki želijo zapustiti bivanje v domu za starejše in se s pomočjo osebne asistence osamosvojiti, sem na ministrstvu predlagala možno rešitev.
Kaj so značilnosti neoliberalizma? Početje stvari mimo države, brez povezave in v nasprotju z njo. Božje čaščenje zasebnih prostorov, lastnine in zasebnosti, kamor naj država ne vstopa. Nesprejemanje skupnih prostorov in skupne lastnine ter odpor do njihovega vzdrževanja. Kratkoročna skrb za lastno rit. In katere so vedenjske značilnosti Slovencev? …
Tik pred viharjem je ozračje običajno nenavadno mirno. Kdor ne prepoznava znakov bližajoče “hude ure”, bo odprl okna, se usedel na balkon ali teraso ter se prepustil (navideznemu) miru naravnih sil in srebal svojo najljubšo osvežilno pijačo. Kdor pa ve, da določena znamenja napovedujejo najhujše, bo zapahnil polknice, pospravil vse, kar lahko in na varnem mestu počakal na neizogibno. Še prej si bo pripravil vsaj najnujnejše zaloge; na primer vloženo sadje in zelenjavo, morda nekaj konzerv, pa testenin, sladkorja …. Nikoli se ne ve!