Ob dramatičnih dogajanjih v Grčiji, ki smo jim priča ne le te dni, temveč že nekaj let, imamo na žalost vnovič izjemno lepo priložnost za analiziranje slovenske patologije, ki zajema tako individualno nevrotično kot družbeno oziroma kolektivno nevrotično. Na voljo imamo dovolj izjav slovenskih politikov, ekonomistov, bankirjev in drugih, ki vsem na očeh razgaljajo svojo miselno bedo, ki ne premore nobenega sočutja, nobenih argumentov in nobenih konceptov. In če jo že razgaljajo, jo pač analiziramo.

Čeprav se vsa Evropa in tudi dobršen del sveta že lep čas intenzivno ukvarja z Grčijo, pa je na obzorju še veliko večji problem - Kitajska. Grčija je iz ekonomskega vidika palček; pri Grčiji gre predvsem za evropsko in v ozadju nemško obsesijo z varčevanjem. A v času zaostrovanja grške krize se je Kitajska znašla na robu borznega zloma, ki lahko do temeljev pretrese svet.

Danes ne bo kolumne. Danes praznujem. Vojna, v kateri smo že dolgo ali pa še dlje, je dobila svojo uradno osvobodilno fronto tudi na domačih, okupatorskih tleh. Grčija, ena od zibelk civilizacije, ki je svetu prinesla krščanstvo, kolonializem, industrijo, kapitalizem in neoliberalizem, je postala zibelka upora proti silnemu in neznosnemu 'napredku', ki ga ta civilizacija prinaša.

Živimo v spektakelskem svetu, kjer je na splošno treba nenehno divje skrbeti za zunanje videze, ki domnevno jamčijo, da se ljudje drug z drugim ves čas v nečem strinjajo; navidezna strinjanja so prav gotovo zelo pomembna za obstoj vsakdanjega življenja, za delovanje ideoloških praks in za svobodno pretakanje kapitala. Ljudje so zato pogosto naučeno nasmejani in se obnašajo, kot da se zares strinjajo, čeprav je včasih, zlasti med politiki, tudi veliko manipuliranja, zaradi katerega se pred kamerami spopadajo med seboj, da je videti bolj razburljivo. Grški Ne! avtoritarni trojki, ki zastopa brezosebni neoliberalni Kapital, je povsem drugačen in ima več razsežnosti. Te zajemajo predvsem zgodovinsko voljo navadnih ljudi, ki so se rodili v Grčiji in so potomci ljudi, ki so izumili samo idejo demokracije. Z včerajšnjo referendumsko odločitvijo so dokazali tudi papežu in drugim iz katoliške korporacije, da temelji Evrope zares ležijo v antični Grčiji, ne pa v krščanski religiji, ki ljudem nalaga občutke krivde in jih obremenjuje z nesmiselnimi grehi.

Sedaj je popolnoma na dlani: vodilni svetovni politiki že nekaj let vedo, da Grčije ni mogoče rešiti na način, kot jo rešujejo; ekonomisti vedo, trojka ve, da reševanje Grčije ne vodi nikamor razen v propad in da bi ji bilo treba velik del dolga, ki ga ima, enostavno odpisati. Kljub temu se vsi skupaj pretvarjajo, da rešujejo državo, obenem pa kažejo na njene predstavnike, Sirizo, češ da so premalo kooperativni. Sprenevedanje je zares osupljivo. Toda Freud ga z lahkoto pojasni: ljudje se vedejo po primitivnem scenariju vem, da je tako, pa se vendar obnašam, kot da ni. Iz nadaljevanja tega zapisa bo razvidno, da gre tokrat za samouničevalno vedenje brez primere, saj zajema ves svet.

V Grčiji se piše zgodovina. Nedeljski referendum v Grčiji (5. julij. 2015) je nedvomno zgodovinski. Grki se bodo odločali ZA (grško NAI) ali PROTI (grško OXI) politiki varčevanja, ki jo Grkom in drugim državam že lep čas vsiljujejo institucije finančnih elit, v spregi s političnimi elitami vseh preostalih evropskih držav. Razmerje je 30:1. Mednarodni denarni sklad, Evropska centralna banka in Evropska komisija (zastopniki finančnih elit) plus sedemindvajset evropskih držav proti Grčiji. Če zraven prištejete še gromozansko korporativno medijsko industrijo, potem vam je lahko jasno pod kakšnim pritiskom so se znašli Grki.

Čez nekaj let, ko se bo zaostrila ekonomska in politična kriza, bodo ekonomisti, politiki, bankirji in drugi po vrsti izjavljali, da jih je presenetilo in da krize nihče ni mogel predvideti, saj je vse raslo in bilo sončno in čudovito in harmonično. Pisec teh vrstic bo takrat le navedel datum današnjega prispevka. Mimogrede: Arktika se segreva hitreje kot preostali del sveta, zato se zmanjšujejo razlike v temperaturah med severnim tečajem in ekvatorjem. In če mislite, da je te dni ob Sredozemskem morju vroče: na začetku julija so temperature znotraj arktičnega kroga ponekod dosegle 37.1°C.

Ustavite se: Nekateri se res ne znajo ustaviti. Med temi je zanesljivo g. Krivic. Pa ni edini. Nekateri se pojavljajo kar naprej, zato prosim urednike, da tiste, ki se pojavljajo več kot dvakrat na mesec, da jih ne objavljajo. Menim, da lahko pisec z dvakratnim obveščanjem javnosti pove, kar mu leži na duši. Zavedati se mora, da nenehno pojavljanje utruja bralce in da se lahko zgodi, da bodo le ti nehali brati časopise. Predlagam, da uredništvo časopisa za take pisce, kot je g. Krivic naredi posebno rubriko, nekakšen podlistek, v katerem bodo lahko pisali svoje komentarje v nedogled. Z njim in njemu podobnimi pisci naj polemizirajo tisti, ki to želijo, nas pa naj ne utrujajo. Jaz bi bral časopis brez g. Krivica.

Obstajajo črni labodi; krize se dogajajo in revolucije tudi. Noben ekonomist ne more dokazati, da to ni res. In kakšno zvezo ima to s koncem človeškega? Vsakršno.

Ekonomisti so izračunali, da je ameriške davkoplačevalce samo iraška vojna, ki traja že bistveno več kot desetletje in pomeni zgolj pobijanje ljudi ter destrukcijo vsega, stala – primite se ali pa sedite, da ne padete – več kot 3000 milijard dolarjev. Politiki, bankirji in drugi okravateni obenem pridigajo navadnim ljudem, da morajo še bolj zategniti pasove in dajati bankam, ki jih potem slovenska vlada prodaja za simbolično ceno privatnim skladom, zlasti pa jim govorijo, da je njihov standard življenja odločno previsok. Poet in doktor še dodajata, da je Juga propadla in ostala brez denarja, ker je bila komunistična partija totalitarna, država pa policijska. A zares policijska država je najbolj demokratična država na svetu, Amerika. In Tito nikoli ni prisluškoval francoskim predsednikom ali nemškemu kanclerju, da o tako razvitem sistemu nadzorovanja in prisluškovanja, kot ga imajo ameriške in druge kapitalistične agencije za nadzor nad ljudmi, niti ne govorim. Da bo mera polna, še JJ spregovori o Velikem poku iz Murgel. Kam gre ta svet?