Podrobnosti
Zadetkov: 4245

Prvi odziv na moje pisanje o Rodetovi izjavi glede statistične nepomembnosti (v prispevku se mi je med drugim zapisalo statična nepomembnost, kar je dober simptom) je bil: tožil te bo, boj se ga, ta človek je zelo močan. In moj prvi odziv je: kdor se želi ukvarjati z razmišljanjem, mora znati kritično misliti, ker je misel sama po sebi kritična, kar pomeni, da bi se je morali bati vsi, ki niso odprti do nje. Kdor ne gre v razmišljanju dovolj daleč, sploh ni vreden, da ga imamo za kritičnega misleca. Ali še nekoliko drugače: misel, ki ne presega kontekstov, v katerih je nastala, ki ni out of the box, sploh ni vredna, da se z njo ukvarjamo, saj je neproduktivna. Misel torej po definiciji razumemo šele, ko jo mislimo onkraj okvirov, v katerih je nastala. Kritična je zato šele tista misel, ki zna misliti v vsaki misli to, kar je več kot ona sama, to, česar sama ne zna misliti. Taka je definicija kritične misli, pri čemer preprosto ni pomembno, kaj o tem misli ta ali oni posameznik, zlasti pa ni pomembno, kaj misli zastopnik oblasti. Prav njemu je kritična misel pravzaprav še najbolj namenjena. Kdor torej želi kritično misliti, se mora postavljati po robu zastopnikom oblasti, drugače je zgolj salonski lev ali sodobni hedonist, ki živi po načelu, zapisanem v naslovu tega prispevka. Taka je norost sveta.

Preberi več 1 komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 6071

Kardinal Rode je pred časom samozavestno izjavljal, da je število pedofilov v katoliški korporaciji statistično nepomembno. Njegovo izjavljanje pa dokazuje zgolj to, da ne obvlada niti statistike, če za hip zanemarimo moralno spornost samega zatrjevanja. Hotel je namreč reči, da je pedofilov med duhovniki tako malo, da je to statistično nepomembno, toda koncept statistična nepomembnost preprosto ni sinonim za to, da je nečesa malo. Primer. Opazujemo naravni pojav, kakršen je strela. Ugotovimo, da se jih vsak dan sproži v povprečju tisoč, potem pa število nenadoma strmo pade. Če jih je opaziti dnevno skozi daljši čas samo še petdeset, to ne pomeni, da je njihovo število statistično nepomembno, temveč je, prav nasprotno, statistično zelo pomembno. Obstajati morajo namreč sistematični dejavniki, ki povzročajo njihov upad. Ali pa ugotovimo, da ima večino premoženja tega sveta v rokah manj kot 1 % ljudi, in zamahnemo z roko, rekoč, da je to statistično tako malo ljudi, da se ni treba vznemirjati. Če bi bila torej katoliška korporacija naravni pojav, vendar ni, bi na primer pričakovali določeno število pedofilov, ki so zločinci, in če bi jih bilo manj od pričakovanj, bi se morali zamisliti ter pojasniti njihovo število. Ker pa pedofilija ni naravni pojav, moramo razmišljati drugače. Pred tem pa lahko preberemo tole knjigo: Religion and the Rise of Capitalism (R. H. Tawney, Verso, 2015). Bodočnost bo namreč brez korporativne religije in brez religioznih korporacij.

Preberi več 3 komentarji

Podrobnosti
Zadetkov: 8166

Vedno me osupne, kadar me nekdo prepozna po avtu. Nekoč sem se v času popoldanske gneče uvrščal z avtoceste na severno ljubljansko obvoznico, pa je voznik na sosednjem pasu vztrajno trobil. Namenil sem mu hiter namrščen pogled in se osredotočil nazaj na vožnjo. Pa ni odnehal. Zdaj sem ga pogledal bolj ostro, z namenom, da mu tudi kaj ostrega povem (čeprav bi to slišal samo jaz), in prepoznal prijatelja. Pomahala sva si in se odpeljala vsak svojo pot. Ko sem ga kasneje vprašal, kako me je v tisti gneči opazil, je rekel, da je opazil moj avto – avto, ki ni nič posebnega in ki ga je predtem videl le enkrat.

Preberi več Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 4689

Trenutno ustvarjamo zgodovino, o kateri bodo razmišljali zanamci. Le kaj si bodo mislili o našem odnosu do beguncev in migrantov, ki dan za dnem prihajajo k nam? In kaj si sami mislimo o ljudeh, ki so bili tu pred nami? Pojdimo najprej nekoliko v preteklost, potem pa se bomo vrnili v sedanjost, da bi bolje razumeli manifest za bodočnost.

Preberi več 1 komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 5182

Čeprav nam vodilni ekonomisti zagotavljajo, da gospodarsko okrevamo in čeprav borzni indeksi v zadnjih tednih rastejo, pa smo vendarle na samem robu nove globalne finančne krize. Kaj je vzrok, da nam gre v zadnjem času tako “dobro”?

Preberi več Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 5307

Kljub temu, da že nekaj let spremljam TV prispevke in neskončne razprave povezane s tragedijo beguncev, ki želijo v Evropo preko Italije, npr. Lampeduse, si nisem še uspela ustvariti trdnega mnenja o tem, da se lahko ljudje v obupu, tako na videz “nepremišljeno” in vdano, prepuščajo veliki verjetnosti smrti. Nič jih ne ustavi pred velikim tveganjem in nevarnostmi. In kljub temu se odločajo ter tvegajo, umirajo na stotine vsak dan, več tisočim je Sredozemsko morje postal grob. Predvsem nosečnice ali matere z novorojenčki, ki se brez rešilnih jopičev vkrcavajo na prepolne čolne ali zarjavele ostanke ladij. Še posebno, ker je bila poznana praksa, da kriminalni trgovci z namenom izsiljevanja in ustrahovanja, namerno vržejo koga tudi v vodo na odprtem morju, le da bi rešili lastno kožo. Malo kdo sploh zna plavati, velikokrat so se prevračali v vodo, ko so v daljavi zagledali rešilne ladje.

Preberi več Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 3639

Piše se leto 1945. Ljudje imajo dovolj, dovolj nepopisnih vojnih strahot, ki so že drugič prizadele človeštvo, čeprav se ni “obrnila” še niti polovica 20. stoletja. Milijoni mrtvih in ranjenih, milijoni beguncev in brezdomcev; lakota in revščina, porušene celotne države in regije, nalezljive bolezni - takšen je bil svet leta 1945. Da svet ne bi še kdaj “padel tako nizko” je bila tega leta, točneje 24. oktobra, ustanovljena Organizacija združenih narodov (skrajšano: Združeni narodi).

Preberi več Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 4026

Gospodarska rast je rast dobička – da je naslednje leto večji kot prejšnje leto. Večina ljudi pa zmotno misli, da gre za rast obsega poslovanja – da je naslednje leto izdelanih več izdelkov, opravljenih več storitev, oddelanih več delovnih ur in zaposlenih več delavcev. Mnogi podjetniki tako tudi delujejo. Ko jim ostane višek prihodkov nad odhodki, si ga ne vtaknejo v žep, temveč najamejo posojilo v njegovi višini in razširijo proizvodnjo.

Preberi več Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 8377

»Ja kje je pa mama?« so začudeno spraševali, ko sem pripeljal enomesečno hčerko na pregled k zdravnici. »Doma,« jim odgovorim, na kar jim oči skorajda padejo iz jamic. »Pa saj ne da bi bilo kaj narobe ...« hitijo dodajati, »samo malo nenavadno je, da pride oče sam.«

Preberi več Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 4235

V nekem drugem času, v času hipijev, ki mu sledi kontrarevolucija in regres v obdobje neoliberalizma, kroži med ljudmi citat, čigar avtor je francoski pisatelj Jean-Baptiste Alphonse Karr: bolj ko se stvari spreminjajo, bolj ostajajo enake. Danes ni niti za dlako drugače ali pa je še veliko huje. Toda obenem se strinjam z Berniejem Sandersom, ki pravi, da ljudje lahko dosežejo karkoli, če stopijo skupaj in sodelujejo; hipiji so ljudje, ki udejanjajo prav to zamisel. Vprašanje je le, kako ljudje to naredijo in kdo jih pri tem vodi, kajti če pomeni skupno nastopanje zgolj širjenje partikularnosti, sem zelo proti; eno od imen za tako širjenje je fašizem. Morda danes ni videti, da obstaja, toda v resnici je povsod okoli nas. To je tudi eden od razlogov za resno in vsakdanje ukvarjanje z umetnostjo, ki je sicer zelo politizirana, kot beremo v knjigi Revolutionary Time and the Avant-Garde (John Roberts, Verso, 2015), medtem ko se kapitalizem poglablja v vse bolj noro krizo, za katero že lahko rečemo, da ne bo trajala le četrt stoletja, saj predstavlja tudi uvod v njegov konec. In zopet je pri roki spoznanje. Arundhati Roy: revolucije se lahko začnejo z branjem. Ljudje, ki veliko berejo, lahko veliko vedo. Na primer, da je svet, v katerem živimo, na robu revolucije, kar je zelo dobro, če se bomo znali organizirati, povezati in sodelovati. Prav zato sem prebral še eno knjigo: Inventing the Future: Postcapitalism and a World Without Work (Nick Srnicek, Alex Williams, Verso, 2015).

Preberi več Dodaj nov komentar