Podrobnosti
Zadetkov: 3660

“Nasprotniki načrtovanih prostotrovinskih sporazumov med EU in ZDA (TTIP) ter EU in Kanado (Ceta) so Evropski komisiji danes predali okoli 3,3 milijona podpisov, zbranih v enem letu pod spletno peticijo Stop TTIP.” (Nasprotniki TTIP Komisiji predali 3,3 milijona podpisov, v soboto protesti, Delo, 7. 10. 2015)

Preberi več Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 4280

ARRS (Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS) bo v okviru sofinanciranja znanstvenih monografij baje finančno podprla (!) šest astroloških knjig: Devica, analitična čutilka; Škorpijon, globinski čustvovalec; Rak, intimni čustvovalec; Tehtnica, komparativni (estetski) mislec; Lev, samocentrični intuitivec in Strelec, kontemplativni intuitivec. Toda to še zdaleč ni vrhunec. Lahko si namreč tudi ogledate poučni spektakel, kot piše v vabilu, v katerem priznani slovenski psihoanalitični virtuoz brez dlake na jeziku v slogu solo 1 brez talona za drag denar nastopa na odru in vam, na primer v petek zvečer, mimogrede razloži, kdo je pravi moški in kdo ni, kaj je erotika v kuhinji, kaj pomeni lizanje sladoleda in božanje muc, pri tem pa vas še zabava in nasmeji; psihoanalitik, skladno z logiko sodobnega profitabilnega filantropskega kapitalizma in v slogu Starbucksa seveda ne pozabi dodati, da gre en evro od prodane vstopnice v dobrodelne namene.

Preberi več 2 komentarja

Podrobnosti
Zadetkov: 3436

"Predlagamo, da naj bi bila vsaka država naprošena, da naredi popis vseh svojih virov in potreb – kaj sama proizvaja in kaj mora uvažati. Nato naj bi bila vsaka država naprošena, da v skupni sklad prispeva to, kar ima – glede na potrebe – viška in tako ustvari velikanski mednarodni vir, iz katerega bodo lahko črpali vsi. Naravno je, da bi velike razvite države prispevale večjo količino, toda vsi bi donirali višek, ki ga ne potrebujejo." (Osnutek za medsebojno delitev)

Preberi več Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 3739

Vsi bi radi več denarja in delovnih mest in gospodarsko rast in dobre plačice, lepe pokojnine, delujoče zdravstvo, šolstvo, socialno državo in sploh vse dobrine, kar jih je in bi jih lahko izdelali ter poslali na svobodne trge, kjer se spreminjajo v blago s ceno, in jih je mogoče kupiti, če imaš denar. Sprenevedanje pa je zares neverjetno in že prav travmatično v Freudovem pomenu besede. Oglejmo si zato dve empirični dogajanji, ki sta trenutno v središču pozornosti javnosti. Prvič. Ubogi izvršni in neizvršni direktorji DUTB: garajo kot črna živina in delajo dan in noč po črki zakona, sedaj pa še plač ne bi smeli imeti, kakršne pač imajo! Za zjokat, saj si jih zaslužijo. Zbudite se že enkrat in ne bodite zavistni! Za denar gre. Za moč, oblast, kapital, premoženje in hegemonijo gre. Eni vse to lahko dobijo, drugi pač ne; od nekdaj je tako. Ljudje, ki vodijo DUTB, delajo strogo po pravilih, saj so zelo za vladavino prava, pravno državo in vse drugo, kar je povezano s pravom. Kaj tu ni jasno? Cerar bi to moral vedeti, saj je vendar pravnik! Erjavec in Židan po drugi strani ne razumeta, da ne gre za to, da odstranimo vse direktorje slabe banke, saj potem ne bo čisto nič drugače. Prišli bodo novi, ki ne bodo niti za dlako drugačni; če bi bili, sploh ne bi prišli h koritu. Tudi oni bodo namreč delali po črki zakona in bodo dobro plačani, saj bodo, tako kot vse pred njimi, vrhunski strokovnjaki, kakršnih ni daleč naokoli. Odstraniti je treba kapitalizem, ne pa ubogega Nyberga. Drugič. Potem so tu še tajni trgovinski sporazumi. Morda so res tajni, so pa popolnoma skladni s pravili igre, ki se imenuje kapitalizem. In kaj tu ni jasno? Povsem logično je, da korporacije tožijo državo, če ne sprejema take zakonodaje, ki omogoča profite. Saj smo vendar vsi za rast in vlaganje kapitala in tuje investitorje in profite in privatizacijo in pravno državo! In Cerar obljublja korenite spremembe oziroma uresničevanje reform. Kakšnih reform, zaboga? Takih vendar, ki bodo omogočale profite in rast in kopičenje denarja in privatiziranje in še več profitov in bogate banke in bajno bogate elite in vse drugo. Kdo se tu dela norca?

Preberi več Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 3984

Ob gledanju filma The Martian, ki ga je režiral slavni Ridley Scott, na filmska platna vsega sveta pa je prišel prav te dni, se nam v trenutku ponudi izvrstna teoretska povezava z njegovim kultnim izdelkom iz davnega leta 1982, ki je postavljen v današnji čas: Blade Runner. Temeljna zamisel je nadvse preprosta, vendar je obenem prenikava in radikalna: nekdo mora preživeti v negostoljubnem okolju, pri tem pa se mora zanašati nase in na znanje ter upati, da mu bodo drugi ljudje pomagali. Zamisel je kajpak etična, sočasno pa je tudi družbenokritična in zelo aktualna, saj živimo v težkih časih, ki so zahtevni za vse razen za elite. Če bi imel vsak človek instinkt, da pomaga drugemu človeškemu bitju, bi ga seveda imeli tudi pripadniki elit, zato bi bilo življenje na tem svetu sicer precej drugačno, kot je, vendar to še ne bi spremenilo kapitalizma, ki ne more obstajati brez zakona profitabilnosti in izkoriščanja delovne sile, kar pomeni, da je nepravičen v samem jedru. Instinkta ljudje sicer nimajo, imajo pa zmožnost, da dojamejo dolžnost, ki je: razlagaj svet tako, da ne boš storil drugemu hudega. Razlagati svet pa pomeni najprej razlagati kapitalizem, zato znanost niti približno ni zgolj naravoslovje, kot verjame vse preveč ljudi, med katerimi prednjačijo mainstream ekonomisti.

Preberi več Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 4654

Jasna so priporočila s strani Komisije za človekove pravice ZN v Ženevi, ki je prvič ocenila politiko izvajanja implementacije ZN Konvencije o pravicah invalidov s strani EU podpisane leta 2010. Pri tem je komisija ZN podala številna opozorila in izrazila veliko stopnjo zaskrbljenosti, saj se Konvencija krši praktično še v vseh členih. Med drugim gre tudi za spremljanje in nadzor o pravilni rabi sredstev iz različnih strukturnih skladov za namene deinstitucionalizacije (Kohezijskih skladov, Evropskega socialnega sklada ESS, Evropskega sklad za regionalni razvoj). Že dolgo je znano, da se teh sredstev ne sme porabljati za namene ohranjanja in vzdrževanja institucionalizacije, ki posameznike izolira in izključuje ter jim tako krati osnovne človekove pravice. Ta sredstva bi se morala namenjati razvoju in implementaciji različnih storitev v skupnosti, ki posamezniku omogočajo neodvisno in enakopravno življenje v družbi.

Preberi več Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 4349

Nekaj nam mora biti povsem jasno. Marx je imel absolutno prav, ko je poudarjal, da je kapitalizem namenjen spremeniti ves planet v eno samo tržnico; če ne s formalno miroljubnimi sredstvi, pa na vse druge mogoče načine. Ne smemo biti naivni: planet kot tržnica pozna samo tiste vrednote, ki ohranjajo tržnico pri življenju in omogočajo eliti, da brezmejno bogati. Vse drugo so zgolj detajli. To pa še ne pomeni, da kapitalizem ni obsojen na propad, kajti ne obstaja kapitalizem brez razrednega boja in ne obstaja brez vse večjih potreb po energiji, saj je tudi ljudi na planetu iz dneva v dan več.

Preberi več Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 4771

V naši zaprti domačijski kulturi je Nietzsche filozof, ki ga ljudje še vedno spontano povezujejo s fašizmom. Njegov nadčlovek je nekakšen Superman – in filozof se obrača v grobu. Ljudje ne vedo, da je v resnici predhodnik teorije hendikepa, ki jo v tej državi razvijam od leta 1985. Zaradi tega so me tudi postavili pred sodnika, češ da kvarim invalide in romantične predstave o njih, ampak seveda jim ni moglo uspeti. Več kot četrt stoletja pozneje vnovič razmišljam o radikalnosti in potrebnosti teorije in kulture hendikepa. Berem Nietzscheja in skušam razumeti njegov odnos do sveta, v katerem je bil izjema, kakršna je potrebna tudi danes. Namesto Cerarjevega poudarjanja pomena vrednot moramo namreč vnovič misliti prevrednotenje vseh vrednot. Nosilci takega razmisleka pa ne morejo biti akademiki, ekonomisti, bančniki ali drugi predstavniki elit, temveč so lahko zgolj ljudje, ki so pripravljeni biti subjekti hendikepa.

Preberi več Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 4428

Vsekakor je zanimivo zgodovinsko dejstvo, da marksistični in drugi misleci leta 1917 sploh niso mislili, da je Rusija prava država za revolucijo; prepričani so bili, da bo vzniknila drugje. Toda izbruhnila je natanko v Rusiji. Ko je torej nihče ni pričakoval tam, se je ravno zgodila; ko so vsi verjeli, da se mora zgoditi nekje drugje, se ravno ni. Lekcija je poučna: revolucija ni nedeljski sprehod, ki ga lahko načrtuješ tedne vnaprej, zlasti pa ni nekaj tako preprostega, da bi lahko z malo zdrave pameti vsakdo prepričljivo modroval, ali se sme zgoditi ali ne, ali se bo ali se ne bo, ali je prav, da se zgodi, ali ni prav. Revolucija nikakor ni odvisna od naših mnenj o njej, pa če so še tako modra, zlasti pa ni odvisna od tega, ali se bojimo nasilja ali ne; revolucija je nasilna po definiciji. In ko se zgodi, smo lahko prepričani, da se je zgodila povsem drugače, kot je kdorkoli pričakoval, in povsem drugje, kot so načrtovali. Vse to ni nepovezano s tem, kar je imenoval Deleuze neomejena, neizmerna kreativnost želje, ki seveda nima nikakršne zveze z neoliberalnim zasipavanjem ljudi z dobrinami, češ da je proizvodnja blaga namenjena zadovoljevanju človekovih potreb oziroma želja. Marx je dokazal že davno: proizvodnje blaga ne poganja človekoljubje, temveč jo poganja notranja potreba sistema, da proizvaja zaradi same proizvodnje. Človekoljubje nima s tem nobene resne zveze, prav tako pa je nimajo ideali, kot so egalitarnost, emancipacija, obče dobro ter duhovni, moralni in etični razvoj človeštva.

Preberi več Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 4722

Zadnja knjiga Noama Chomskega z naslovom Because We Say So predstavlja izvrstno izhodišče tudi za nadaljnje razprave o Jelinčičevem sovražnem govorjenju o beguncih, pa tudi o političnem komentiranju zadnjih dogodkov, ki jih komentatorji navadno opisujejo z naravoslovnimi metaforami, kot so: valovi beguncev, ki pljuskajo k nam; reke beguncev, ki se valijo; tokovi, ki jih preusmerjajo k našim mejam. Kdor sledi naravoslovnim mnenjem o beguncih v tej deželi, dobi vtis, da nekateri Slovenci prihajajo iz drugega vesolja, v katerem ne obstajajo take dejavnosti, kot so razmišljanje, poslušanje, pogovarjanje, argumentiranje, dokazovanje. Obnašajo se po preprostem in zelo primitivnem načelu: nekaj je tako, kot jaz mislim, preprosto zato, ker jaz pravim, da je tako.

Preberi več 1 komentar