Nekaj dni preden so ptički, pajki in črvički s svojim plesom končno pričarali nekaj dežju podobnega (zabitih debelomožganarjev 'lepo' vreme ni niti malo onesrečevalo; malodane so plesali za podaljšanje), so na poročilih objavili kratko vestičko o Jedrski elektrarni Krško. Povedali so, da vodostaj Save zaenkrat ni tako nizek, da bi ogrozil delovanje elektrarne.

Prosim?!!!

Kapitalizem je najboljši sistem življenja. Igra z dolgom je zato preprosta: državi Grčiji je treba dati milijarde, da jih bo ta dala bogatim korporativnim bankam. V Sloveniji je enako: materam, dojenčkom in starcem, pesnikom, učiteljem in administratorjem je treba vzeti, da bo država dala bankam.

Živimo in delamo zgolj še za to, da se odplačujejo obresti javnega dolga. Tisti, ki imajo srečo, da delo sploh še imajo. V to nas namreč silijo politične elite in nam hkrati vsiljujejo tudi vse strožje pogoje življenja, saj naj bi bilo prav zmanjšanje javnega dolga prvi in temeljni cilj za izhod iz krize. V tem norem prostem padcu pa iz dneva v dan izgubljamo socialne pravice, trošimo prihranke, postajamo vse revnejši. Bolj kot smo revni, bolj nam raste dolg in še bolj se dvigajo obresti za ta dolg, ki postaja vse dražji. Začaran krog, ki je sam sebi namen ali bolje - namenjen je tistim bogatim, da še bolj bogatijo in služijo na račun velike večine, ki vse bolj hira.

Za kaj stavka v javnem sektorju?

Za kulturno in socialno državo.

Stavkajoči delavci Gimnazije Bežigrad menimo, da vladni ukrepi ne pomenijo varčevanja in reševanja krize, ampak razgradnjo javnega šolstva. Predlagani tako imenovani varčevalni ukrepi bi namreč povzročili znižanje izobrazbene ravni prebivalstva. Posledica tega je lahko le oblikovanje nekritične, pasivne in nemočne družbene množice, s katero se z lahkoto manipulira.

Dve priči

Za konec pozovimo še dve priči velikoslovenstva in si oglejmo njuna poziva Slovenom: revolucionarja Mihajla Bakunina, iz leta 1848, ter svetnika Beinse Douna, iz leta 1898. Beinsa Douno, beše rojen kot Peter Konstantinov Deunov v Bolgariji leta 1864 in velja za enega največjih duhovnih mojstrov devetnajstega in dvajsetega stoletja. Beše sin popa, sam pa bogoslovje študiraše v Združenih državah. A namesto, da bi postal pop, več let meditiraše in tako doživeše razsvetljenje. Učiše ezoterično krščanstvo, napisaše več kot 7000 razprav in v tridesetih letih dvajsetega stoletja imaše v Bolgariji več kot 30 000 učencev. Pisaše o človeški zgodovini in človeški naravi, predvsem pa o ljubezni, modrosti, resnici, pravici in vrlini. Razlagaše zakonitosti velikega časovnega kolesja in naznanjaše naslednje obdobje, v astronomskem znamenju vodnarja, ki bo v znamenju mističnega krščanstva v nasprotju s sedanjim krščanskim zunanjim bliščem. Predvsem pa dobo vodnarja povezovaše z dobo razcveta slovenstva in z razširjenjem vegetarijanstva. Slovenstvu je po njegovem prepričanju usojeno voditi človeštvo v dobi vodnarja v znamenju ljubezni, modrosti, resnice, pravice in vrline. Ker predvideše drugo svetovno vojno in komunizem, poslaše v Francijo svojega učenca Mihajla Ivanova ustanoviti duhovno šolo na zahodu. Jasnovidec in prerok vodnarjeve dobe mojster Deunov ustanoviše tudi mednarodno duhovno zvezo vesoljne bele bratovščine. Napovedaše prehod Zemlje skozi območje vesolja, ki bo preoblikovalo in duhovno prečistilo planet. Zanimivo, današnji astronomi napovedujejo prihod našega sončnega sistema skozi del vesolja, polnega vročega helija in vodika, v katerega bomo vstopili septembra leta 2013 in bi znalo imeti komaj predvidljive posledice za infrastrukturo človeške družbe in bivanja na planetu na sploh. Duinove napovedi so v kombinaciji z Majevskim koledarjem, po katerem se neko približno 5000 letno obdobje zaključi letos, temelj teorij v zvezi s spremembami leta 2012. Med ljudmi, ki ga globoko spoštovaho, najdemo Rudolfa Steinerja, Paramahansa Joganando, Krišnamurtija.

Današnja stavka ne bo plačana, poudarja že nekaj čas JJ. V očeh vlade namreč ni niti smiselna niti koristna, kajti čez nekaj mesecev bo položaj v državi še težji in cena, ki jo bomo morali plačati, bo še višja. Vlada mora varčevati, pa naj stane, kar hoče.

Zares pomembni so namreč ljudje, pravi David Harvey. Vse drugo (denar, bogastvo, dobrine) je manj pomembno. Pomembno je, kar imajo ljudje med seboj in kar bi še lahko imeli. Oni imajo sicer denar in dobrine, saj je to nesporno, toda resnično moč imajo ljudje, ne Oni. Z denarjem lahko kupijo medije, politike, menedžerje, lahko kupijo karkoli, vse dobrine tega sveta, le ljudi ni mogoče kupiti. Prav zaradi tega so ljudje največja dobrina, saj ta preprosto ni naprodaj, čeprav jo je v kapitalizmu mogoče nenehno izkoriščati in izčrpavati.

REFLEKSIJA OB VELIKONOČNIH PRAZNIKIH

Bistvo obhajanja praznikov je ozaveščanje efektov/principov dogodkov, ki so se v neki preteklosti zgodili in pustili pečat v človeškem življenju in ki se ob takih trenutkih vedno znova poustvarjajo. Tako sem (na Veliki četrtek – dan, ki je prej) razmišljal o pomenu dveh izstopajočih krščanskih praznikih, t.j. Božiču, kot utelešenju božanskega principa v človeško materialno telo – princip kreacije, in posledične transformacije umrlega, minljivega človeškega telesa v večno »kristično« (ne vem, kako naj to drugače poimenujem) telo – princip evolucije. Seveda, gre za osebno refleksijo, ki ima z dejanskim stanjem lahko neko povezavo ali pa tudi ne.

Kako bi izgledalo, če bi starši in učitelji preživeli dan v koži otrok? Poglejmo! … Potrebovali bi nekaj policijskih ali vojaških specialcev, nekaj povprečnih, torej dolgočasnih in neživljenjskih univerzitetnih profesorjev poljubne smeri, nekaj prostovoljcev, najbolje otrok, in stavbo, recimo kak ograjen hotel, kjer bi se vse skupaj dogajalo.

V klasičnem delu z naslovom Psihopatologija in politika, ki ga je spisal znameniti ameriški politični znanstvenik Harold L. Lasswell davnega leta 1930, beremo tudi tole: Politična prizorišča zlahka postanejo kraji, kamor se premeščajo (displacement) zasebne psihične motnje. Razloga sta vidnost javnega političnega diskurza in konfliktov ter nejasnost simbolov, uporabljenih v političnih sporih, ki so zato priročni objekti, v katere je mogoče premeščati nezavedne afekte.