-
Za-misli
- Kolumne
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 4717
Živimo v kapitalizmu. Ki za večino ljudi nima prijaznega obraza. Pravzaprav sploh nima obraza, saj je brezosebna mašina, kot sta že pred časom zapisala v knjigi o shizofreniji in kapitalizmu Gilles Deleuze in Félix Guattari. Ljudje si želijo prijaznih obrazov. Razumljivo. Hočejo biti prijazni. In pogosto tudi so. Običajno razpravljanje na ta dan, osmi marec je danes, je zato ovenčano z žargonskim ugotavljanjem, da so ženske enakovredne moškim; v podjetništvu, pa tudi sicer. Tako ugotavljanje je problematično skoz in skoz. Zakaj?
- Podrobnosti
- Objavil(a) Uroš Črnigoj
- Zadetkov: 5685
Večina kolumen na tej spletni strani govori o tem, da vzdušje v tej državi ni dobro. Na najbolj splošnem nivoju vzdušje seveda ustvarjajo predvsem politika in mediji. Ko odmislimo vse vsakodnevne grozljivke in se predamo svojim običajnim mislim in opravilom, pa nam vzdušje ustvarjajo pojavi, ki so nam veliko bližje in nas spremljajo povsod. Na primer glasba.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Mare Štempihar
- Zadetkov: 4915
Skorajda ne mine teden, da ne bi prišlo do razkritja ali vsaj ovadbe, da je nekdo, ki v tej družbi zaseda pomembno mesto, prepisoval (največkrat gre za akademska dela). Odkrivanje ponarejevalcev je še zlasti intenzivno in medijsko spremljano, ko gre za osebe, ki v nekem trenutku nekomu niso (več) všeč in bi jih na ta način radi postavili na hladno, kot se reče. Seveda z odkrivanjem ponarejevalcev ni nič narobe, saj si nekdo, ki si hladnokrvno prisvaja zasluge za delo drugega, v resnici ne zasluži zasedati dobro plačanega in vplivnega mesta v družbi. Problem je bolj v tem, da so odkritja bolj ali manj sporadična, zgodijo se tedaj, ko to nekomu služi, ne pa v imenu moralnih načel in skrbi za spoštovanje le-teh.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 4666
Bližajo se vznemirljivi časi. To bodo temni časi, časi, ko ne bo več mogoče živeti, kot živimo danes. Pot v svetlo prihodnost se začne s somrakom bogov, če lahko parafraziram Nietzscheja; sodobni vrhovni bog je seveda sam kapitalizem. Danes je namreč mogoče z lahkoto živeti kot podložnik takega boga, kar pomeni zlasti življenje brez idej. Tako življenje je votlo, prazno, pa vendar po svoje prijetno, prijazno, udobno, pragmatično, napolnjeno z žuri, neskončnimi zabavami, dobrimi urami, vsemi mogočimi užitki in simulakri, dinamično skrbjo zase in vsem drugim, kar ponuja kapitalistična miza; če seveda niste rojeni v Iraku ali Afganistanu, če niste revni, če niste brez zaposlitve ... Ne pričakujte zato od ljudi, da se bodo spremenili in da bodo šli skupaj do konca, da se bodo odpovedali fantazmam, simptomom in koristim od takega življenja. Na kratko: iti do konca danes pomeni razredni boj. Kdo si ga zares želi?
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 4885
Na plakatu za četrto vseslovensko vstajo piše, da gremo skupaj do konca. Veliko vprašanje je, če res skupaj; bržčas se bodo oblikovale nove (tokrat vstajniške) elite. Še večje vprašanje pa je, če res do konca. Ko se bo ljudem samo malo zvišal standard, ne bo nikogar več, ki bi še hotel iti do konca. Ljudje pač ljubijo svoje gospodarje in iluzije bolj kakor sebe, kot je že davno tega dokazal Freud. In ni res, da hočejo biti srečni; Platon je že pred tisočletjema in več pokazal, da jamo zapusti en sam samcat človek, pa še temu se ostali rogajo.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Rok Kralj
- Zadetkov: 6326
27. decembra 2012 sta belgijska banka KBC in Republika Slovenija sklenili sporazum “o prodaji 22 odstotnega deleža KBC v Novi Ljubljanski banki. Kupnina je znašala 2.765.282 evrov oz. 1 evro za delnico” (Ministrstvo za finance).
- Podrobnosti
- Objavil(a) Gregor Hrovatin
- Zadetkov: 5096
Da se lahko nekemu dogajanju reče 'zabava', morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: gneča, glasna glasba (praviloma po izboru ene osebe), alkohol in noč. Če kateri umanjka, je zabava slaba. Če umanjkata dva ali več, sploh ni zabava.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 5186
Tito je bil karizmatičen voditelj. Zelo veliko ljudi, pa ne le v Jugoslaviji, se je dolgo strinjalo, da je bil res tak. Živel je skoraj sto let. Potem je umrl. Takrat smo vsi v en glas vzklikali, da ne bomo skrenili z njegovo poti, čeprav najbrž nihče ni dobro vedel, kaj to pomeni. Vzklikali smo zato, ker je bil Tito edini in pravilni voditelj, mi pa smo ga imeli radi, ker je za nas naredil veliko dobrega. Seveda smo hitro skrenili z njegove poti in prav je, da smo, saj je naredil tudi veliko slabega. Nekateri novopečeni politiki verjamejo, da je še vedno nekaj stricev, ki niso skrenili z njegove poti. To je sicer težko dokazati, toda človek lahko verjame, kar hoče, dokler ne dela s tem škode. Danes hodimo po drugi poti kot nekoč. A tudi s te bi bilo treba skreniti, saj ni niti edina niti pravilna, poleg tega pa hoja po njej naredi veliko slabega. Torej bomo skrenili; če smo enkrat, z lahkoto skrenemo še v drugo. Skrenili bomo skupaj z mladimi, ki še niso skrenili in bodo tokrat prvič.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 5459
… je začela pripovedovati zadnjič soseda, ko sem jo vprašal, če jo smem fotografirati, ker so ji na nosu tičala čisto nova in zelo lepa moderna očala, zaradi katerih je bila še lepša kot sicer. Potem je pohitela z nadaljevanjem, videti pa je bilo, da je na moč zadovoljna, ker sem pohvalil njena očala in dodal, da poudarjajo njeno siceršnjo lepoto: najbrž ne bo nič bolje, ker za malega človeka tako ali tako nikoli nihče ničesar ne naredi in tudi ne bo naredil. Poskusil sem jo izzvati, medtem ko sem naravnaval goriščno razdaljo, zakaj tako misli, pa je takoj odgovorila, da tako pač je in da to vsi dobro vedo. Še malo sem vztrajal, češ da v kapitalizmu, ki navsezadnje ni samo slab, kar tudi vsi vedo, tako ali tako vsakdo skrbi samo zase, tisti, ki so pri koritu, pa še toliko bolj, kar je normalno, marsikateri znanstvenik pa celo trdi, da ima človek gen za sebičnost in da zato drugačen kot sebičen sploh ne zna biti, pa je ostro protestirala, češ da ona že ni taka, da nikoli ni bila in da tudi nikakor ne bi mogla biti. Čisto na koncu je rekla, da bi morali vse tam zgoraj poslati v Sibirijo za dvajset let. Potem sem se zamislil.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Elena Pečarič
- Zadetkov: 7485
Šli smo iz dežja pod kap. Politične igrice se bodo nadaljevale tudi po padcu vlade JJ in ustoličenju nove predsednice. Da ne bi kdo še imel kakršno koli iluzijo, da se bo res kaj spremenilo, da bo kaj bistveno drugače ali celo bolje. Gre preprosto še za en velik nateg v celi seriji, ki nam jih že leta in leta servirajo kot najboljši možni dnevni meni; na srebrnem pladnju je govno. In mi naj to stoično pojemo ne da bi bruhali? Seveda rešujejo svoje riti, rešujejo kar se rešiti da pri razpadajoči oblasti, ki jim polzi iz rok. Vsi so si izračunali, da se jim ne splača na volitve, preveriti zaupanje ljudi, prevzeti odgovornost. Strankarske blagajne so prazne in politična kampanja stane premosorazmerno s pokvarjenostjo, ki jo želiš prikriti.