Tak je napis na nekem zidu, da ne bo znova kak pisatelj znorel. Morda so ga že izbrisali; pravzaprav je zelo verjetno, da so ga. Pomembneje pa je, da to še ni vse. Sledi namreč tole: … da bo skrajšal lopove za glavo. Napis, ki je nastal v sedanjem času, je večpomenski, izraža pa tudi željo nekaterih ljudi.
… med živahno bistroumnostjo otrok in sivo povprečnostjo odraslih ljudi. Tako je nekoč vzkliknil Sigmund Freud, ki je bil po izobrazbi nevrolog. V petek, 11. aprila 2014, sem imel v Zrečah predavanja za vodstvene in druge delavce, ki delajo v šolstvu. Govoril sem o sodobni nevroznanosti in o tem, česa se lahko šolniki, pa ne le oni, naučijo od nje, da bi čim dlje ohranjali bistroumnost otrok. Govoril sem torej o tem, kako prevajati najvišja znanstvena spoznanja o delovanju človeškega uma v vsakdanjo šolsko prakso, ki je v določeni meri še vedno taka, kakršno si je zamislila rajnka Marija Terezija, ki seveda ni mogla vedeti ničesar o nevroznanosti. Predavanja pa so na poseben način povezana tudi z našim sivim, povprečnim političnim vsakdanjikom.
Odmevi 3.04.2014 http://4d.rtvslo.si/arhiv/odmevi/174269327 od 16 minute dalje) !
G. Bobovnik je v Odmevih 3.04.2014, mislim da čvrsto in korektno ter v okvirih tega kar je v Sloveniji sploh možno, "objektivno", vodil soočenje Tita Turnska in Petra Sušnika - ob odkritju spomenika domobrancem v Grahovem. Le nekoliko preveč mrko in jezno je gledal. Sam mislim, da je to stanje pač treba gledati manj »strogo«, bolj kot usodno danost navidezne slovenske postkomunistične tranzicije. Je pa to soočenje vsekakor prilika, da se pove še marsikaj, kar je bilo doslej namenoma zamolčano.
In vendar v zvezi z okoljem prihajajo tudi boljše novice. Poročilo Okoljskega programa Združenih narodov (UNEP) in organizacije Bloomberg New Energy Finance razodeva, da se je v letu 2013 zgodil pomemben premik na področju obnovljivih virov. Zmogljivosti proizvodnje energije iz obnovljivih virov so se povečale za 54 %, hkrati pa so se bistveno znižale cene novih naprav.
Od nenadnega odstopa sedaj že bivšega vodstva Komisije za preprečevanje korupcije je minilo samo par mesecev, pa se je spremenilo že toliko stvari: KPK je po pravem cirkusu dobila novega predsednika, ostala brez njegovih starih in novih namestnikov, ostala brez potrebnega kvoruma, zabeležila popolnoma nepotrebna spodrsljaja z odločanjem o privilegirani nabavi letalskih kart in novi zaposlitvi enega od dosedanjih namestnikov na NLB ter utrpela pravi šok z mnenjem treh renomiranih ustavnih pravnikov o predlaganih spremembah matičnega predpisa, to je Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.
Komercializacija je proces, ki skupne dobrine in medčloveške odnose spreminja v plačljivo blago in storitve. Komercializacija je izjemno nevaren proces, saj za “vrhovnega razsodnika” v vseh družbenih zadevah postavlja denar kot edino merilo vrednosti.
V sredo, 9. aprila 2014, bom imel v Portorožu predavanje. Spregovoril bom o temi, ki je v teh krajih redko na dnevnem redu, oziroma ni del javne rabe uma, to pa tudi ni naključje. Zanima me namreč vprašanje, kakšne so povezave med uspehom v kapitalističnem življenju in hendikepom. Pojdimo po vrsti.
Slovenci smo končno dobili kultno knjigo – knjigo, po kateri svet nikoli več ne bo takšen, kot je bil prej. Napisal jo je (upam, da ne nekdanji) tukajšnji kolumnist Jure Aleksejev, imenuje pa se Proti filozofiji. Sicer še ni kultna, kajti zaenkrat jo pozna še premalo ljudi. Takšnih izdelkov pač ni najti v oglasnih blokih, med katerimi vrtijo filme in oddaje, ter na obcestnih uničevalcih razgledov … Tudi ocenjevalci knjig se je izogibajo kot hudič križa ali pa jo v spregledljivih kotih javnih občil psujejo kot križevci hudiča. Toda njena kultnost je zgolj vprašanje časa …
Zakaj ne verjamem, da je gospodarska rast za vogalom, da nam bo vsem že jutri bolje? Ne gre za to, da ne verjamem, ker sem zloben ali ciničen, brezbrižen ali neveden. Gre za to, da ne morem drugače, ker sem svoboden človek. Kaj to pomeni?
Le zakaj jih ne bi? Slabi delavci namreč ne naredijo veliko ali pa celo delajo škodo, kar je še slabše, saj s tem močno znižujejo produktivnost. Torej jih je smiselno in koristno čim prej odpustiti in na njihovo mesto postaviti dobre delavce, kar bo povečalo produktivnost in ustvarilo več vrednosti; to bi bilo sicer najbolje za kapitaliste, ker bi pobrali še več profitov, za delavce pa ne toliko, a sedaj ne bi cepil dlake. Pomembno za produktivnost delavcev je zlasti tole: skladno z orisano logikoi bi bilo pravično in skladno z najvišjimi vrednotami, ki jih bojda primanjkuje, če prisluhnete dostojanstvenikom, da odpustimo še slabe politike, slabe bankirje, slabe dostojanstvenike, slabe menedžerje, slabe predsednike strank, slabe ministre ter sploh vse slabe in premalo produktivne delavce.