Govoril bom o družbenem sadizmu, dolgi depresiji in kapitalistični demokraciji. V resnici tega nočete slišati.

Na spletni strani Fundacije Rose Luxemburg je objavljena knjiga Johna Hilarya The Transatlantic Trade and Investment Partnership (TTIP): A charter for deregulation, an attack on jobs, an end to democracy oziroma v slovenskem prevodu Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo. Listina za deregulacijo, napad na delovna mesta, konec demokracije. Vsekakor nujno branje za vsakogar, ki želi razumeti, kaj družbi prinašajo novi prostotrgovinski sporazumi, kot so TTIP, CETA in TISA.

Tudi papež, kot se je pokazalo ni vsemogočen, čeprav med najvplivnejšimi na svetu očitno ne more kar udariti po mizi in ukazati, da bo od sedaj naprej več spoštovanja do soljudi ne glede na njihovo spolno usmerjenost ali njihov stan, saj smo vendarle vsi ustvarjeni po božji podobi; kajne? Torej nas je namenoma ustvaril različne in raznovrstne z vsemi svojimi pomanjkljivostmi, napakami, skušnjavami, a s svobodno voljo ter razumom, ki ga moramo s pridom uporabljati, nenazadnje ali tudi prav zato, da se ubranimo pred cerkvenimi dogmami. Dogmam, ki ne sledijo božji besedi, ampak želji po moči, oblasti in vladanju.

Evropsko gledališče je spregledana veja krščanstva. Spregledana zato, ker gledališča niso zastavljena in vodena kot verske skupnosti, ampak kot podjetja. Spregledana tudi zato, ker gledališki 'obredi' za 'občestvo' pogosto nimajo verskih vsebin ali pa so celo v nasprotju z njimi. Spregledana kljub temu, da tako neomajnih, samopožrtvovalnih, zagrizenih in zaslepljenih 'duhovnikov' nima nobena druga verska skupnost, krščanska ali kakšna drugačna. In spregledana kljub temu, da jo vodi enako brezumje in se samopojasnjuje z enakim praznobesedičenjem kot vera …

Zadeve so resne. V resnici nihče ne ve, kako rešiti kapitalizem, ki očitno propada. Jemljejo ljudem, ker so preprosto obupani. Dohodki večine ljudi so zato nižji iz dneva v dan in še nižji bodo. Indeks bede (misery index) nam pove, da večina ljudi izgublja premoženje, zasluži manj, kot so zaslužili njihovi starši, in vse manj lahko upa, da bo kdaj bolje, da bodo dobili službo, če je nimajo, da bodo obdržali službo, če jo imajo. Resnični BDP (ne oni za medije in rajo), ki je kombinacija zaposlenosti ljudi in njihove produktivnosti, je daleč od tega, kar smo nekoč že imeli. Kapitalizem rešujejo z injekcijami denarja, ki so take velike, da si jih navadni človek ne more niti predstavljati, ker kratko malo ne vedo, kaj naj še naredijo, da bo kapitalizem spet rastel in cvetel. Železne zakonitosti kapitalizma nam povedo, da ne bo rastel in ne bo cvetel, ker se bo profitabilnost dvignila le, če bo prišlo do uničenja vrednosti, česar pa si ne želi nihče. Ali kot piše Michael Roberts za britanske vlagatelje: But British capital is reluctant to invest when it is still burdened with spare capacity in old technology and corporate debt. That needs to be liquidated first – in another slump. There is more agony to come yet. Čaka nas torej še več agonije. Pa še tole. Sam Carana (september 2014): Še nikoli v zgodovini človeštva ni bilo v severnem Atlantiku in v severnem Pacifiku akumulirane toliko toplotne energije kot danes. Posledice so lahko katastrofalne: velikanske količine metana se bodo dvignile z oceanskega dna in temperatura ozračja se bo močno povečala.

Gotovo bomo racionalizirali javni sektor in povečali njegovo učinkovitost. Tako pravi minister Mramor, povedano pa mora prebrati z lista, ki ga ima pred seboj. Reče torej, da bo javni sektor spremenil po zgledu kake avtomehanične delavnice, kjer je učinkovitost neposredno izmerljiva: avtomehanik mora popraviti dnevno toliko in toliko avtov ali pa ga racionalizirajo, kar pomeni, da izgubi službo. Potem minister doda: restriktivni bomo tudi pri plačah v javnem sektorju. Seveda: zmanjšali jim bomo plače, da bo ostalo več za kapitaliste, ali drugače rečeno: znižali bomo stroške dela, da bodo bogati še bogatejši, revni pa bodo še revnejši. Povedal ni torej ničesar, sploh pa ni povedal ničesar, česar ne bi Veliki Drugi (Bruselj) terjal od njega; toliko o novih obrazih in novih poteh in novih idejah in novi vladi in novem vsem. Torej gre za hlapčevsko držo v odnosu do gospodarja. In tako iz dneva v dan, medtem pa tu izgine 300 milijonov, tam ponikne pol milijarde, oni kapitalisti odnesejo sto milijonov ... Očitno je, da je zmožnost za učenje, ki po definiciji vodi k novemu in drugačnemu, v tej deželi pri tem politikih izjemno majhna ali pa je celo ni, ker se bojijo ugovarjati Drugemu ali pa mu kratko malo ne znajo. Pa pravijo, da danes ni več avtoritet! Kaj pa je kapitalizem, če ni ena sama gigantska Avtoriteta za neskončno množico majhnih Hlapcev?

Imenujte katero koli sanjsko službo, ki si jo želite. Ni pomembno, ali imate ustrezne izkušnje, znanje ali diplomo s tistega področja. Ni pomembno, da ste zgolj šaman, da se spoznate na hojo po žerjavici in da znate čarati. Pomembne so vaše – karakterne značilnosti. Ni pomembno, da niste psiholog in da ne veste, kaj karakterne značilnosti sploh so, pomembno je – da se hitro učite. Če hočete službo že naslednji teden, imate torej nekaj dni časa, da se naučite vsega, kar je za nastop sanjske službe potrebno. Razmere v tej državi so dokončno katastrofalne. In še slabše bodo, saj bo Cerar napadel javno upravo, vrane se mu smejo, ker izgublja ministre, še preden so sploh začeli delati, nekdanji minister Dragonja pa sam izjavlja, da ne more ves čas menjati političnih funkcij, da je to, kar je preveč, pač res preveč.

Včeraj v parlamentu tat
Janši sunil je mandat.
»Pravna zmota in blamaža,«
Janša se pošteno zgraža,
to edino je in eno,
kar počne zares pošteno!

Ljudje v glavnem ne vedo, da uravnavajo njihova življenja empirične zakonitosti. Ne uravnavajo jih kozmične energije, ne uravnavajo jih bogovi, ki prebivajo na Olimpu, in tudi Alah nima z njimi nobene resne zveze, ne uravnajo jih psihološke zmožnosti ljudi, kot so volja, zmožnost za empatijo ali zmožnost za samoreguliranje stresa. Dobro jih je zato misliti in raziskovati, kajti če jih ne, smo zelo hitro uboge kreature, ki delajo na sebi, navidezno osebnostno rastejo, se duhovno preoblikujejo in iščejo bistvo znotraj sebe, nekje med vranico in zadnjično odprtino, svet pa se nemoteno vrti naprej. Vrti se natanko tako, kot predvidevajo železne zakonitosti sveta, kar pomeni, da so pripadniki elit še naprej pripadniki elit, raja pa je še naprej raja.

"Če bi lahko zbirali med svetovnim mirom in hondo type-r, kakšne barve bi bila honda?"

V navedenem retoričnem vprašanju neznanega avtorja z medmrežja, ki je ironično opisal hinavščino današnjega človeka, kateremu je pravzaprav vseeno za vse in vsakogar razen za njega samega, se izriše filozofija današnjega zahodnega sveta. Današnji človek velja toliko, kolikor ima. Današnji človek je po silnih zgodovinskih naporih naredil skokovit napredek, kateri je med vsemi domorodci presenetil prav njega samega. Po tavanju v labirintih in iskanju zaklada sreče v religiji, okultizmu, znanosti in tehnološkem napredku je naposled našel dolgo iskano. Človek je evoluiral v bezbrižnega potrošnika. Kakšno olajšanje, kajti skrbi je konec. Kupuješ in si srečen. Trajno srečo pomeni trajno nakupovanje. Ni več nobene potrebe, da bi dal kaj dosti na državo, starše, brata, sestro, prijatelje ali vrednote. Ali opazite, da nisem naštel starih staršev, kajti njih je večina naprednega prebivalstva nekje na podeželju ali v domu starejših že pozabila. A kaj bi se sekirali, sedaj je vsak izmed nas nadčlovek, ki je prerasel te začetniške kategorije.