Prenehal bom objavljati poezijo na spletnih omrežjih! Čas je denar, kot pravite! Se grem raje vdinjat kot prostovoljec na Karitas za 85 evrov extra, ki bodo zagotovo odrešitev za mojo familijo, čeprav bi za eno lekturo, ki bi mi vzela dva tedna časa, dobil desetkrat več. Če bi obljube, ki jih dobivam od vsepovsod, postale realnost, potem sploh ne bi bilo nobenega problema več.

Ne Frajle, ampak The Frajle, kot The Beatles … »Ne boste dobili samo ene, ampak štiri Josipe Lisac,« so rekle na koncertu. Skromnost pa taka …

In smo jih dobili. Lude su, in to ne samo danas … in dobre, kot štiri Josipe Lisac … in kot štirje Beatli. Zakaj bi bil skromen, če si Frajla? …

Če smo lačni odpremo hladilnik; če je prazen, gremo v trgovine, ki so skorajda ves čas odprte. Gostilne, restavracije, lokali, stojnice s hitro prehrano in odprte kuhinje so nam skorajda vedno dostopne. To se nam zdi samoumevno. O hrani nam skorajda ni treba razmišljati, razen če smo pripadniki katere od številnih modernih prehranskih sekt, ki skorajda z versko gorečnostjo zagovarjajo in živijo določen zdravi prehranski model – veganski, paleolitski, brez ogljikovo hidratni, ekološki, bio in še tisoče drugih. Celo domače živali imajo danes svojo izbrano hrano; zadnjič sem šel mimo pasje pekarne, kjer prodajajo naravne piškote za pse z okusom.

Mnogo, premnogo ljudi sem že slišal reči, da imajo sicer zelo razvit socialni čut, da so sočutni, vendar ne morejo nič storiti, če drugi ljudje težko živijo ali če propada okolje. Svet pač je, takšen kot je; še zlasti, ko gre za ekonomijo. Če morajo mladi in malo manj mladi opravljati prekarna dela, če se snažilkam ne plačuje socialnih prispevkov, če so tako številni ljudje brez služb; lačni, prezebli, bolni, obupani… Takšen je pač sistem! In to trdijo celo ljudje, ki imajo v rokah škarje in platno, ki oblikujejo ekonomsko politiko, vodijo ustanove in imajo takšno ali drugačno možnost odločanja.

Lepo so nas razdelili: na bogate in revne … moške in ženske … domorodce in priseljence … domačine in tujce … odrasle in otroke … vaščane in meščane … nazadnjake, neodločne in naprednjake … pravilno verne, napačno verne in neverne … partizane in domobrance (pri nas, drugje pa kaj podobnega) … preveč, dovolj in premalo izobražene … (funkcionalno) pismene in nepismene … teoretike in praktike … ročne in umske delavce … redno, začasno, pogodbeno zaposlene in brezposelne … delavce v javnem in zasebnem sektorju … izkušene in novince … pametne in neumne … spretne in nerodne … lepe in grde … mlade, v 'najboljših' letih in stare … suhe in debele … zdrave in bolne … valide in invalide … hetero- in homoseksualce … z lastnim spolom zadovoljne in nezadovoljne … alkoholike, hašišarje-narkomane in askete … mesojedce, vegetarijance in dietnike … ekstravertirane in introvertirane … pridne in čudne … nestrpne in svetovljane …

Mi pa pridno nalagamo drva na ogenj, ki ga oni zalivajo z oljem – na vsaki teh front se drug z drugim borimo na žive in mrtve … Tudi jaz v nekaterih kolumnah zabijam kline med x in y, čeprav se načelno trudim, da bi ju izenačil ali zabrisal mejo … Vsak od nas nekaterih skupin ljudi pač ne bi imel za sosede …

Mednarodni dan učiteljev se vsako leto praznuje 5. oktobra, s čimer se obeležuje obletnico podpisa Priporočil organizacij UNESCO/ILO o statusu učiteljev iz leta 1966 (1966 UNESCO/ILO Recommendation concerning the Status of Teachers). Priporočila so glavni referenčni okvir za obravnavo pravic in odgovornosti učiteljev na svetovni ravni. Tema letošnjega mednarodnega dneva učiteljev je Poučevanje v svobodi, opolnomočenje učiteljev; povezana je z leta 2015 sprejetimi Cilji trajnostnega razvoja, v katerih je opolnomočenje učiteljev prepoznano kot glavna prednostna naloga v vseh izobraževalnih in razvojnih strategijah.

Seveda ne mislim, da so obrambni mehanizmi, s katerimi se posamezniki branijo pred vpogledom v realnost in njeno resnico, neposredno uporabno miselno orodje za pojasnjevanje družbenih dogodkov, kljub temu pa mislim, da je psihoanalitični razmislek o skorajšnjih družbenih dogodkih in nekaterih izjavah, ki se nanašajo nanje, več kot na mestu. Mislim na množični poboj v Las Vegasu, mislim na pretepanje miroljubnih katalonskih državljanov, ki so želeli oddati listek na volišču; mislim na vzpon neonacistov in njihov vstop v nemški parlament; mislim na izjavo predstavnikov španskih oblasti, da se nedeljsko demokratično uresničevanje pravice katalonskih ljudi, da povedo, ali želijo živeti v samostojni državi ali ne, sploh ni zgodilo. Ne trdim, da imajo dogodki skupni imenovalec, mislim pa, da jih je dobro misliti skupaj, saj so nastali v približno istem času. Torej imajo skupen vsaj čas, jesen 2017. Vse skupaj bo morda zanimivo zlasti za zgodovinarje.

Stara in zgubana … Počasna in nerodna … Včasih debelaVčasih pozabljivaVčasih navadna … Nič več seksi … – In to v velikem planu … Brez zaljubljanja, prepiranja, pretepanja in divjanja z avtom … Kdo ima večja jajca?

O ekonomiji delitve se danes govori predvsem v povezavi z visokotehnološkimi platformami oziroma, kot o novem ekonomskem modelu, ki s pomočjo najnovejših digitalnih tehnologij omogoča delitev izdelkov in storitev med več uporabniki. Tako si namesto samo individualnega lastništva avtomobila, kolesa, stanovanja, oblačil in tisoče drugih materialnih stvari, le-te na enostaven način lahko delimo z drugimi. Marsičesa nam sploh ni treba imeti več v lasti, če pa že, lahko svojo lastnino delimo z drugimi; na primer svoje stanovanje, ko ga ne potrebujemo (najbolj znana platforma, ki to omogoča, je Airbnb). Podobno je tudi s storitvami; lahko si z drugimi delimo vožnjo z avtomobilom oziroma sedež v avtomobilu (Prevoz.org) ali svoje znanje in spretnost (TaskRabbit), itd.

Kratka, a delovna in globokih odnosov polna obdobja sem doživel v več kot 60 skupinah bolj ali manj različnih ljudi. Imel sem vse odtenke sodelavcev in vodij – od čudovitih preko povprečnih in malo-eno-malo-drugo do obupnih – v vseh mogočih razmerjih.