Posilstvo ima toliko veze s seksom kot rop z obdarovanjem. Tudi izgleda drugače. Grob seks izgleda kot seks, slišati je kot seks, diši kot seks, ima enake čutne razloge in enake čustvene posledice kot seks. Naj vas to ne zavede, kajti grob seks je seks. Posilstvo ni seks.
Pravkar minule predsedniške volitve so postregle z vsemi simptomi življenja v občestvu, kar pomeni, da so bile kot laboratorij, v katerem znanstveniki opazujejo dogajanja, ki jih sicer vnaprej poznajo, opazujejo pa jih predvsem zato, da bi ugotovili, da se je potrdila njihova hipoteza. Na omejenem prostoru je vse simptome skoraj nemogoče našteti, kaj šele analizirati, saj je Freud velikokrat poudaril, da morajo biti analize narejene tako, da se analitik posveti vsakemu simptomu posebej, dokler ta ne izgine. Simptomi v Sloveniji še dolgo ne bodo izginili, ker tisti, ki jih proizvajajo, nimajo nobenega interesa, da bi se podvrgli analizi. Torej je ta nemočna. Pa vendar.
Nekateri upajo na raj po smrti, drugi si ga ustvarijo že na Zemlji. Pomembneži vseh vrst – politiki, podjetniki, glasbeniki, igralci, plemiči – ne tvegajo. Zakaj čakati, če pa je raj lahko že tukaj in zdaj. Vendar se je potrebno malo potruditi. Tukaj na Zemlji, ki mnogim še vedno ne more ponuditi ničesar razen krvi, naporov, solz in potu, kot je tik pred vstopom v vojno Britancem obljubil njihov premier Churchill, morajo najbogatejši svoje bogastvo obraniti pred grabežljivimi davkarji. Zato ga po zapletenih poteh skrijejo v tako imenovanih davčnih oazah, kot razkrivajo nedavno objavljeni rajski dokumenti.
Predsednik Republike, ki si zasluži svojega imena in z njim povezane časti,
mora posedovati čvrste in jasne etične vrednote ter ne biti brez vesti,
le tako bo lahko ohranil potrebno samokritičnost do tistega kar naredi,
kar ljudstvu sporoči, ter kar in zakaj pred njimi zamolči.
To mu daje tisto potrebno neomajno držo državnika velikega formata,
ki je ljudstvu lahko garancija, da jih v vihri toča ne bo pobila,
da je tam pri njemu čvrsti pristan, ki jih bo vzel v bran.
A kaj, ko mi te sreče nismo imeli, da bi takšnega predsednika dobili,
ujeli smo nekakšnega pajaca-nastopača, odlično podkovanega nakladača,
ki babice z videzom očara, s sladoledom in piškotki otroke prisvoji,
mlade z instagrama snubi, vsaj tako se mu zdi.
Kam to pelje, kam to gre; v maloro, vidi se.
V vsakem poklicu se pred objektivi takoj znajde in vživi,
le pri predsedovanju se mu zatika in polzi.
Spretno supa na političnih brzicah, da bi le bil všečen vsem,
a prav v tem je največji njegov problem.
Prav gotovo je svojevrstni politikantski maratonec,
a državljanom je dodobra zavrel te mineštre lonec.
Nič. A vsak, ki ima pet minut časa, ima kaj povedati čez njega. Ko pove, pa ugotoviš, da ni povedal nič.
Marjan Šarec je desničar – hodi v cerkev in veruje.
Marjan Šarec je levičar – podtaknjenec murgelske naveze.
Marjan Šarec je Ivan Serpentinšek – klovn.
Marjan Šarec je Ivan Serpentinšek – populist.
Marjan Šarec je neizkušen politik – zgolj župan.
Marjan Šarec je župan – zgolj izkušen krajevni politik.
Marjan Šarec je posvojen – tujec in kdo ve, kaj še …
Za velikimi politiki ostanejo velike zgodbe ali vsaj velike misli, ki navdihujejo in spodbujajo ljudi. Eden najbolj znanih citatov ameriškega predsednika Johna F. Kennedya je: Ne sprašuj, kaj lahko stori zate tvoja država, vprašaj se, kaj lahko za državo storiš ti. Znameniti nemški kancler Willy Brandt, ustanovitelj tako imenovane Brandtove komisije, ki je pripravila konkretne predloge za premostitev velikih razlik med državami Severa in Juga, je dejal: Iz moralnega vidika ni razlike med tem, ali je posameznik ubit v vojni ali obsojen na lakoto zaradi brezbrižnosti drugih ljudi. Nelson Mandela pa je dejal, da nikjer ni enostavnih poti, ki vodijo v svobodo.
V sodobnem izobraževalnem sistemu se za osebe s posebnimi potrebami (dejansko gre za neustrezen pojem, bolj primerno je govoriti o hendikepiranih ali še bolje o različnosti) pripravi individualizirani načrt izobraževanja. To pomeni, da vsakomur prilagodimo vzgojno-izobraževalni proces (različno trajanje izobraževanja, različni načini ocenjevanja, različne fizične in druge prilagoditve, terapije, itd.). Ko pa ti mladi ljudje zapustijo izobraževalni proces, se nenadoma od njih pričakuje, da bodo vstopili normalno družbeno okolje in normalno delovno okolje.
Nauk o blagovnih znamkah bi moral biti poglavje katerega od obveznih predmetov v osnovnih in šolah. V Sloveniji nimamo pojma, kaj z njimi početi. Tuje hočemo, svoje pa damo. Ali uničimo; ne znamo jih več ustvarjati in skrbeti za njihov ugled. Znamo jih zgolj kupovati, pa še to ne znamk, ampak njihove izdelke: obleko, obutev, elektroniko, avte, pohištvo … – da pokažemo, koliko smo vredni. Za to je dosti bolj primeren precenjen Armanijev plašč kot plašč, ki nam ga pod ceno iz najboljšega domačega sukna po meri ukroji izvrstna, a neznana upokojena krojačica iz MTT-ja.
Kingsman je nadomestil James Bonda. Ima vse, kar ima James, pa tudi vse, česar nima, pa bi moral imeti …
Pred 30 leti, 19. oktobra 1987, je na tako imenovani črni ponedeljek ameriški borzni indeks Dow Jones zabeležil rekordni padec, samo v enem dnevu je izgubil več kot 22 odstotkov. Tudi borzni zlom z najbolj daljnosežnimi posledicami, leta 1929, se je začel v istem mesecu in sicer 24. oktobra, takrat je bilo govora o črnem četrtku. Še dlje v zgodovini lahko najdemo še en dramatični oktobrski borzni zlom in sicer leta 1907. Letos pa borzni indeksi v oktobru podirajo zgodovinske višinske rekorde. Od višine se zvrti.