Gregor Hrovatin
- Podrobnosti
- Objavil(a) Gregor Hrovatin
- Zadetkov: 4560
Homo sapiens bi naj bil moder človek. A modrosti ta vrsta premore v obnašanju prav toliko kot v barvi – skoraj nič. Če bi bili ljudje res modri, kot menimo, da smo, bi znali ločevati prave težave od namišljenih. Znali bi jih tudi reševati, če bi bile rešljive. Če ne bi bile, bi rešili, kar se rešiti da, in to s čimmanj nevšečnostmi za vse vpletene.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Gregor Hrovatin
- Zadetkov: 8355
Pregovori vrste »Laž ima kratke noge«, »Osel gre samo enkrat na led«, »Kar boš sejal, to boš žel«, »Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade« in podobni se dandanes uporabljajo predvsem za zmerjanje otrok, ki so nekaj ušpičili, pa tega niso znali dobro skriti. Iz njih veje skriti, nikoli izgovorjeni pregovor: »Kdor zna goljufat', je hitro bogat,« z dodatkoma: »Ampak ti, revše, ne znaš!« in »Mene ne moreš preslepiti!« Takšni očitki in podočitki imajo ravno nasproten namen od željenega – otroke vzpodbujajo, da se naučijo goljufati. In morda je to tudi njihov namen.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Gregor Hrovatin
- Zadetkov: 4846
Umetna inteligenca se je v zavest človeštva vselila šele leta 1997, ko je Deep Blue porazil Garija Kasparova v šahu. Predtem so računalniki veljali za butaste, za sužnje, ki ubogajo. Res je po duhovni dediščini človeštva že skoraj dve desetletji lomastil robot Marvin iz Adamsove radijske igre in knjige Štoparski vodnik po galaksiji (1978), a njega že v zgodbi ni nihče jemal resno, kaj šele v resničnosti. Tudi filmski roboti, vključno s HAL-om iz Odiseje v vesolju (1968), R2-D2-jem in C3PO-jem iz Vojne zvezd (1977) ter Terminatorjem (1984) počnejo zgolj to, za kar so programirani in kar jim je naročeno. Čustva, ki jih kažejo, so samo sredstva za doseganje cilja ali pa služijo zabavi občinstva.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Gregor Hrovatin
- Zadetkov: 4614
'Nevidna roka trga' je bajeslovno božanstvo vere v neskončno rast dobičkov. Kot za vsa božanstva vseh ver tudi zanjo velja, da ni nikoli obstajala, ne obstaja in ne bo obstajala, ker ne more obstajati. Napoti ji stoji prav to, kar naj bi jo usmerjalo – sebična in pohlepna človeška narava.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Gregor Hrovatin
- Zadetkov: 5168
Pred časom sem pisal o svetinjah smrti: mamilih, splavu ter samomoru in evtanaziji. Zdaj jim bom dodal svetinje življenja: službo, otroke in poroko. Tudi zanje je značilno, da prinašajo tako srečo in sprostitev kot duševne in telesne muke, na mnoge načine in pogosto hkrati. In tudi one so sposobne ustvariti omizno ali državljansko vojno med ljudmi, ki se jih vse skupaj nič ne tiče, ter pogrom slednjih nad tistimi, ki se jih tiče.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Gregor Hrovatin
- Zadetkov: 6022
Invalidi imajo očitno samo mame. Le enega poznam, ki kdaj pove tudi kaj o svojem očetu, pa sem z njimi večkrat dolge ure klepetal o vsem mogočem. Kadar smo skupaj več dni, pa staršev ni zraven, pogrešajo mamo (ali nikogar). Na koncu se veselijo, da gredo domov k mami (ali pa se ne veselijo odhoda domov). Res pa tudi o mami povedo predvsem, da zanje je ali bo nekaj naredila. V najboljšem primeru to povedo o starših. Zgodb o skupnih dogodivščinah iz njihovih ust še nisem slišal.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Gregor Hrovatin
- Zadetkov: 4958
Neumno je večidel oboje. Vprašanje je, kaj je vzrok in kaj posledica. Lahko pameten učitelj iz neumnih učnih načrtov in postopkov potegne kaj pametnega? Lahko načrti in postopki iz neumnega učitelja iztisnejo kaj pametnega? Ali oba zanemarjata pravila, da lahko delata po svoje, tako kot pravila zanemarjajo učitelje in učence, da se lahko zapletajo po svoje?
- Podrobnosti
- Objavil(a) Gregor Hrovatin
- Zadetkov: 4961
Nekoč so imeli ljudje možnost izbire: denar so lahko imeli pri sebi, kjer mu je vrednost padala in ga je bilo razmeroma lahko ukrasti, ali pa so ga varno spravili v banki in zaslužili nekaj obresti. To je bilo v kapitalizmovi najstniški dobi, ko so bile za tega barabinčka odprte še vse možnosti: da se bo izobrazil, uredil in postal spodoben družbeni ustroj; da bo odrastel v razbojnika ali pridaniča; ali da ga bo katera od najstniških vragolij stala življenja ali vsaj moči, da bi zavzel svet. Vemo, katera možnost se je udejanila. In tudi možnosti razpolaganja z lastnimi prihodki so se skrčile na eno samo.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Gregor Hrovatin
- Zadetkov: 5251
Muzeji so pokopališča mrtvih predmetov. Razstavljeni predmeti so iztrgani iz svojega okolja, oropani svoje vloge in ponavadi v razbitinah – kot trupla. Kot na pokopališčih je tudi v muzejih vse lepo in urejeno, ampak pusto in brez radosti. Žive barve so začasno dovoljene le tam, kjer je razstavljeno nekaj novega ali otroškega. Jasno je označeno, kje se sme hoditi in kje ne. Stvari je dovoljeno gledati, ne pa tudi prijemati ali bognedaj premikati. Glasno lahko govorijo le uslužbenci, ki imajo govore; med obiskovalci je zaželjeno šepetanje. Čisti pogreb …
- Podrobnosti
- Objavil(a) Gregor Hrovatin
- Zadetkov: 5176
Ja, nekaj je narobe. Če bi delovali, bi se pri vsej tej poplavi tovrstnih zadev in ljudi, ki jih jemljejo resno, že moralo nekaj poznati, a ne? Če bi jih delovalo vsaj nekaj, bi ti še bolj poplavljali in sčasoma bi nedelujoči izginili. A poplava je ves čas enako neučinkovita in kar ne pojenja. Spreminja (veča) se le: število področij življenja, ki so poplavljena (tržnih niš); število ljudi, ki se zavedajo, da imajo bolne duše, telesa, srca in denarnice (lahkih žrtev); in številke v denarnicah izvajalcev tečajev in piscev priročnikov (duhovni balon).