Gregor Hrovatin

Ljudje smo opice. To je jasno kot beli dan. Vidno je s prostim očesom – kot to, da je zemlja okrogla. A ko je Darwin izdal knjigo O nastanku vrst, je bila ta 'revolucionarna' ugotovitev glavni 'dokaz', da je tip popolnoma usekal mimo.

– resnična pijača vseh naših mladosti, ki dela vse, da bi umrli mladi in lepi, torej lepo zaobljeni brez gubic …

Kaj bi se zgodilo, če bi Vesoljci prišli na Zemljo? Bi bili prijazni ali nasilni?

Po odgovor ni treba v vesolje. Dovolj je, da obrnemo vprašanje: »Kaj bi se zgodilo, če bi človeški vesoljeplovci prišli na planet, poln življenja?«

Služba pogosto nima veze z delom. Velik del službenega časa je namenjen razpravljanju o tem, kaj in kako bi bilo treba narediti. Uvod v to razpravljanje je ponavadi predolg govor samovšečnega vodilnega o tem, kaj in kako se je naredilo. Naredilo se je seveda izključno po njegovi zaslugi, kajti, kot tudi pove, bi vsi ostali lahko delali več in bolje, bili bolj uslužni in ubogljivi ter hkrati samostojni in ustvarjalni. Tudi delavci posvetijo veliko časa in truda gledanju sodelavcem pod prste, ko so zraven, in klevetanju, ko jih ni zraven.

Zagrizenost – skrajno, brezobzirno, nespremenljivo, samouničevalno zagrizenost. Poleg njega žene vse naciste, rasiste in ženomrzneže; premore jo cvetober 'vrhunskih' športnikov, umetnikov (nekateri v vojnah radi postanejo kolovodje klavcev) in znanstvenikov (Kdo snuje strupe in orožje?); brez nje ne morejo shajati 'pravi' modrokrvneži, poslovneži in vladarji; zaželena pa je tudi pri vseh ostalih. Brezprizivna zagrizenost je temelj družbenega ustroja, gorivo gospodarstva, bistvo življenja, ki si ima pravico reči »uspešno«.

Sirija je imela trpežne hiše. Treba jo je bilo pošteno zbombardirati, da so se vsaj za silo porušile. Slovenije ni treba bombardirati. Čez 10, 20 let bo tudi brez tega videti kot Sirija …

Ko beremo življenjepise 'velikih' (iz tega ali onega razloga slavnih) ljudi, pogosto naletimo na podatek, s katerimi drugimi 'velikani' so gulili šolske klopi. A vsi ti 'velikani' so danes starci ali mrtvi, novih velikanov pa ni. Po svetu sicer tekajo trume slavnih mladcev, a nihče od njih ni sveta niti zamajal, kaj šele vrgel s tečajev in spremenil tok zgodovine.

Posilstvo ima toliko veze s seksom kot rop z obdarovanjem. Tudi izgleda drugače. Grob seks izgleda kot seks, slišati je kot seks, diši kot seks, ima enake čutne razloge in enake čustvene posledice kot seks. Naj vas to ne zavede, kajti grob seks je seks. Posilstvo ni seks.

Nič. A vsak, ki ima pet minut časa, ima kaj povedati čez njega. Ko pove, pa ugotoviš, da ni povedal nič.

Marjan Šarec je desničar – hodi v cerkev in veruje.

Marjan Šarec je levičar – podtaknjenec murgelske naveze.

Marjan Šarec je Ivan Serpentinšek – klovn.

Marjan Šarec je Ivan Serpentinšek – populist.

Marjan Šarec je neizkušen politik – zgolj župan.

Marjan Šarec je župan – zgolj izkušen krajevni politik.

Marjan Šarec je posvojen – tujec in kdo ve, kaj še …

Nauk o blagovnih znamkah bi moral biti poglavje katerega od obveznih predmetov v osnovnih in šolah. V Sloveniji nimamo pojma, kaj z njimi početi. Tuje hočemo, svoje pa damo. Ali uničimo; ne znamo jih več ustvarjati in skrbeti za njihov ugled. Znamo jih zgolj kupovati, pa še to ne znamk, ampak njihove izdelke: obleko, obutev, elektroniko, avte, pohištvo … – da pokažemo, koliko smo vredni. Za to je dosti bolj primeren precenjen Armanijev plašč kot plašč, ki nam ga pod ceno iz najboljšega domačega sukna po meri ukroji izvrstna, a neznana upokojena krojačica iz MTT-ja.