Kot cerarjanski šlateki to počnejo zdaj, vsekakor ne. Rovtoljubi se bodo povsod uprli, oblastniki bodo povsod mencali, policaji pa bodo povsod sončili uniforme in si mislili svoje. Kaj torej narediti, da bo begunec sit in domorodec cel in obratno?
»Nič lažjega!« bi odgovoril Melkijad in rekel domačinu: »Pojdi z mano!«
Najpomembnejša postranska stvar ni nogomet, ampak elektrika. Brez nogometa lahko preživijo tudi kavč & šank skrajneži. Še več: brez nogometa lahko preživijo tudi navijači in celo nogometaši. Prvi bi hitro našli drugo versko blaznost za sproščanje svojih duševnih bolezni, drugi pa bi se lotili telesu bolj prijaznega športa, postali kavč & šank skrajneži ali z dotlej prisluženimi milijoni preprosto uživali življenje.
Gledaš psa: crklja se, je in pije, hoče na sprehod in drema. Gledaš kravo: pase se, prežvekuje, liže slane kamne in drema. Gledaš vrano, ki je menda pametna: če ravno ne meče orehov na cesto, ždi in opazuje (ali drema). Gledaš miš, ki zgleda še najbolj živčna, a njo vidiš samo, ko teka okoli. Večino časa v luknji drema. Še opice se ponavadi derejo in preganjajo samo nekaj minut, sicer pa dajo mir, se crkljajo, žvečijo in dremajo.
Vsak človek je neizmerno srečen, ko sreča sorodno dušo, in neizmerno nesrečen, ko spozna, da ni tako zelo sorodna. Nekateri jo skušajo potem prepričati, da bi postala sorodna, ali pa se ji pustijo prepričati – zlepa ali zgrda. Tretji si jo skušajo podvreči ali pa se ji pustijo podvreči. Četrti jo pustijo pri miru in skušajo imeti mir pred njo. Ljudje ne maramo nesorodnih duš.
Prejšnji teden sem časniku Večer poslal dve pismi bralcev. Niso ju objavili, zato ju objavljam tukaj. Spodaj pa sledijo pripombe, ki jih ni v pismih …
Ima književnost smisel? Vsaka umetnost ima smisel. Bruhotvori 'umetnikov' nam res lahko skrajšajo življenje. A te je treba ločiti od umetniških del, tako kot je treba ločiti bajonete od kuhinjskih nožev. Kuhinjski noži posredno in na dolgi rok hranijo našo kri, bajoneti pa jo neposredno in na kratki rok puščajo …
In kakšen je smisel književnosti? Književnost je oče sočutja (mati je pač mati).
Dandanašnji in pri nas književnost večinoma služi predvsem povzročanju zgage. Kot trni se zasaja v pete učencem in dijakom, da ne morejo pohajati naokoli in početi neumnosti, temveč morajo z nogami v zraku kot bolniki ždeti in brati. Učiteljev, ki se prebijajo skozi njihova nečitljiva in neberljiva dognanja, do katerih so se dokopali ob branju, ne peče samo grlo, temveč tudi oči in srce (če ga imajo).
Šel sem na kolo. Bilo je mrzlo. Na tleh led, sol, pesek in svinjarija. Zrak, kot da vdihavam železne opilke …
Prešli smo dobo, ko so javni in slavni kršili zakone, lagali in se izmikali odgovorom v upanju, da to ne bo postalo javno in slavno. Zdaj to počnejo v upanju, da bo vest dneva. To veča priljubljenost, priljubljenost pa debeli denarnico. Imamo torej pogolten vrtinec, ki se poganja sam. Denarnicam javnih in slavnih najprej dobro dene kršenje zakonov, nato pa še javne razprave o tem, ali so jih kršili ali ne. Izmikanje odgovorom ni več znak pomanjkanja samozavesti, ampak njene izrazitosti. Laganje mora biti iz istega razloga nesramno. Če lažeš vljudno, si oplel. Če med laganjem žališ vse po spisku, prideš v zgodovino. Bolj nesramno lažeš, več ljudi bo od sveta terjalo, da tvoje laži sprejme kot resnice.
ZDA so demokracija, Rusija je diktatura. Kapitalizem je dober, komunizem je slab. Zahod je napreden, Vzhod je nazadnjaški. NATO vadi in zagotavlja mir, ruska vojska izziva in ustvarja vojne. Predsednik ZDA je (bil doslej) vsega spoštovanja vreden, predsednik Rusije pa je nadut zlobnež. ZDA naklonjene vlade so zgledne, Rusiji naklonjene vlade so zločinske. Kdor ni z ZDA, je proti njim, kdor ni proti Rusiji, pa je z njo …