Dušan Rutar

Filozof in psihoanalitik

Podrobnosti
Zadetkov: 3690

Neki mladenič mi je v teh dneh nekajkrat rekel, da se sicer trudi biti dober, ker ve, da je treba biti tak, vendar se obenem močno boji, da ne bo dolgo zdržal. Če si dober, te namreč vsi j***, je prepričano dodal. Torej je bolje biti slab, sem ga vprašal. Vsekakor se bolj splača, se je izvil. Kaj pomeni Trumpova zmaga za ZDA in kaj pomeni za ves svet, ki je gotovo kapitalističen, v kapitalizmu pa je zelo pomembno vedeti, kaj se splača in kaj se ne?

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 3476

Trump, za katerega bi volil Slavoj Žižek, ves čas predsedniške kampanje vneto in samozavestno zatrjuje, da bo naredil Ameriko zopet močno, če bo postal predsednik; govori o moči, ne pa o tem, kar je dobro, ali o tem, kar je resnično. Zgolj bežen pogled nazaj nam pove, da se je po letu 1974 v Ameriki ves čas dogajalo prav to: predsedniki so se drug za drugim spraševali, kako narediti Ameriko močno, a je vsem bedno spodletelo, medtem ko so bili ljudje, če odštejemo 1 %, kajpada, vse bolj obubožani; ne le v Ameriki, temveč po vsem svetu. Medtem ko so torej delali Ameriko močno, je bila ta iz dneva v dan bolj na psu, preostanek sveta pa je zgolj stal ob strani in nemočno spremljal dogajanje. Zakaj?

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 6075

Na zelo preprosto vprašanje, koga bi volil, če bi bil Američan, kajpak, je Slavoj Žižek samozavestno odgovoril, kot bi ustrelil iz topa: Trumpa. Prav. A zakaj bi to storil? Žižek sicer ponudi nekaj hitrih odgovorov na vprašanje, toda odgovori so zares zgolj hitri. Vzemimo si zato nekaj več časa in skušajmo pojasniti njegov odgovor, ki je vsaj izzivalen, če že ni kaj drugega. Na primer s knjigo, ki jo je spisal Noam Chomsky, njen naslov je Who rules the World?, avtor pa v njej natančno pojasni, kako so ameriške elite v zadnjih letih vse bolj odporne na demokratične poskuse omejevanja in kako korporacije vse bolj delajo, kar pač hočejo delati, ker so ljudje uspavani, prestrašeni in apatični.

2 komentarja

Podrobnosti
Zadetkov: 3647

Oni dan smo lahko v živo opazovali oziroma spremljali tehnokratsko misel na delu. Na televiziji je potekala oddaja o revščini v Sloveniji, o lačnih otrocih, o šolskih malicah, o denarnih prejemkih njihovih staršev in o vprašanju, ali država dovolj skrbi za revne ljudi ali ne. Ob gledanju oddaje so šli lasje pokonci, kajti tako nesramnih, topoumnih in celo povsem zblojenih pogledov na tematiko zlepa ni mogoče zaslediti. Naj bom zelo natančen: moralistično stokanje in jamranje, da se ljudje obnašajo čudno, ker porabljajo denar tudi za tobak, alkohol in podobne zadeve, s katerimi si lajšajo prenašanje življenja, ne pa za hrano in za dobrobit lastnih otrok, ki so zato pogosto brez šolske malice, preprosto ne pojasni ničesar, saj nima nobene pojasnjevalne moči niti tedaj, ko je posvem upravičeno; stokanje je pač zgolj stokanje. S pritoževanjem čez svet še nihče ni pojasnil, zakaj je svet tak, kakršen pač je, in zakaj se ljudje obnašajo, kot se pač obnašajo. Sočasno sklepamo takole: tehnokratski um, ki misli, da so ljudje racionalni roboti, ki porabljajo težko prigarani denar izključno za dobrine, za katere naj bi ga porabljali na način, ki ga lahko misli taisti um, je morda dober za pojasnjevanje zadev v kakem drugem vesolju, na Zemlji pa prav gotovo ne pojasni ničesar. Oglejmo si zato nekaj temeljnih koordinat življenja na Zemlji v globalnem neoliberalnem svetu v času pred veliko katastrofo, saj ne živimo v vakuumu in nismo roboti.

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 3832

Pravljičarji, med katere sodijo tudi slovenski premier in njegovi pribočniki, se morda ne zavedajo, da je globalizacije konec, zato ljudem še naprej pripovedujejo pravljice za lahko noč. Morda celo vedo, da je globalizacije konec, saj tega ni tako zelo težko spoznati, toda kljub temu vzneseno pripovedujejo pravljice, kar je še veliko slabše, zlasti pa je neetično. Resnično, slovenski oblastniki ne vedo, kaj je etika, a bi to vsekakor morali vsaj vedeti, če se že obnašali ne bi etično, saj lažejo in se sprenevedajo. V resnici nimajo nobene vizije, zato zgolj ponavljajo za gospodarji, ki je tudi nimajo: svetu vladajo bankirji, svetu vlada tržna ekonomija, vse to pa naj bi bilo dobro za vse ljudi. Nikoli ni bilo dobro za vse ljudi, danes pa še zlasti ni, toda ti, ki so na oblasti, iskreno verjamejo, če niso moralno povsem na dnu, da je hiper normaliziranje, o katerem govori Adam Curtis v zadnjem dokumentarcu HyperNormalisation (2016), ultimativna ponudba dobrega in resničnega vsem ljudem, da lahko njihova življenja usmerjajo računalniki, pametne naprave, banke in finančni mogotci, da je to najboljše, kar se jim lahko zgodi, da je surova, brutalna korporativna moč, ki se ne kopiči le v kibernetičnih prostorih, temveč tudi v zavesti ljudi, blagoslov, ki si ga ljudje ne le želijo, temveč ga tudi zaslužijo. Zlasti pa nočejo priznati, da so tudi sami del gigantskega sistema moči, ki domnevno obvladuje čisto vse, a v resnici ne obvladuje prav ničesar. Nimajo ideje, nimajo vizije, zato se zanašajo le na menedžment. Verjamejo v upravljanje z ljudmi, toda zgodovina je tisočkrat dokazala, da se ljudje obnašajo drugače, kot bi radi tehnokrati, menedžerji in politiki, ki na koncu vselej odidejo na smetišče zgodovine in utonejo v pozabo, kajti zanje je realnost zgolj teater, nekaj, s čimer je mogoče upravljati, nekaj, s čimer je mogoče manipulirati, da ljudje nikoli ne vedo, kaj se v resnici dogaja. V ozadju sta tako globoka neetična drža in moralna praznina.

1 komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 4286

Te dni smo lahko iz ust protestantskih duhovnikov, duhovnic, voditeljev in voditeljic, teh je sicer bistveno manj, poslušali, da ljudje potrebujejo Cerkev. Slišali smo tudi, da o tem ne more biti nobenega dvoma. Pa vendar dvomim, čeprav bi med katoliškim vraževerjem in protestantsko držo do sveta raje izbral slednjo. Stojim torej na tem kraju in dvomim. Obenem gledam serijo The Exorcist (Jeremy Slater, 2016).

1 komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 4427

Danes je 26. oktober. Temperatura zraka ob šestih zjutraj je bila v Ljubljani plus 15 stopinj Celzija. Premier je včeraj, 25. oktobra 2016, vsem Slovencem in vsem Slovenkam orisal svetlo prihodnost in jim jo kajpak tudi zaželel; mimogrede je še poudaril, da smo lahko že sedaj ponosni in da živimo dobro, da smo narod, ki se lahko postavi ob bok kateremu koli drugemu narodu, da znamo stopiti skupaj in vse ostalo. Isto bi lahko rekel kateri koli premier za kateri koli narod na tem svetu.

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 3529

Med vsemi pravicami, ki jih lahko mislimo v demokratičnih okoljih, obstaja tudi pravica do gibanja; ideja demokracije je od iznajdbe v antičnem svetu neločljivo povezana z idejo svobodnega gibanja. Sodobno življenje v globalnem kapitalizmu to pravico vsak dan potrjuje. Različni trgovinski sporazumi so zato napisani tako, da bi bilo gibanja čim več. Pravzaprav so napisani tako, da bi bilo gibanje absolutno neomejeno in zagotovljeno ter da bi bil vsakdo, ki bi si ga drznil omejevati, postavljen pred sodnika. Vsekakor je res, da je prosto gibanje zelo pomembna vrednota globalnega kapitalističnega sveta, ki jo gre varovati za vsako ceno in z vsemi pravnimi sredstvi; enako lahko rečemo za demokracijo.

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 5501

Berem izjemno dobro knjigo: Abuse or Punishment?. Violence toward Children in Quebec Families, 1850-1969. Spisala sta jo Marie-Aimée Cliche in Donald Wilson, izšla pa je leta 2014. V njej berem tole. Včasih je bilo telesno kaznovanje otrok normalno, potem pa so ljudje vendarle začeli razmišljati drugače; morda bi lahko celo rekel, da s svojo glavo. V drugi polovici XIX. stoletja psihologija končno nadomešča strogo disciplino in religiozno vraževerje, ki temelji na krivdi in manjvrednosti ljudi. Danes, več kot sto let pozneje, pa se v tej provinci še vedno sprašujejo, ali kaznovati otroke ali ne. Človek bi včasih kar skočil iz kože, če bi se dalo in če bi pomagalo. Sledi odgovor na vprašanje, zapisano v naslovu prispevka, ki je izjemno preprost. V roke mi ga je potisnila sedaj odrasla ženska, ki jo 'obravnavam', kot se reče v žargonu. Povedala mi je tole.

1 komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 3634

Vsaka resna analiza delovanja kapitalizma mora izhajati iz elementarnega spoznanja, da kapitalizem poganjajo profiti. Ne poganja ga tekmovalnost med lastniki kapitala, ne poganjajo ga potrebe ljudi po dobrinah, ne poganjajo ga tehnologije, ne poganja ga znanost, ne poganjajo ga menedžerji in njihova inteligenca, še zlasti pa ga ne poganjajo delavci. In vsak dober analitik kapitalističnega delovanja vam bo zlahka dokazal, da tak način delovanja nujno proizvaja neenakosti in nezaposlenost. Vsako govorjenje o zmanjševanju nepravičnosti, neenakosti in nezaposlenosti je v kapitalizmu zato zgolj blefiranje in pripovedovanje pravljic za lahko noč. Med lastniki kapitala in delavci lahko poteka samo vojna, ne morejo pa se ujeti v baletnem valčku. Enako velja za same lastnike kapitala, ki se ne morejo ljubiti, saj morajo grabiti profite, dokler jih je še kaj.

Dodaj nov komentar