Glede udeležbe na referendumu
Če bo več volilcev obkrožilo ZA, bo novela Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih uveljavljena. Če jih bo več PROTI, bo novela zavrnjena, pod pogojem, da jih bo proti glasovalo vsaj 340.000. Novela bo kljub doseženemu kvorumu nasprotnikov potrjena, če bo večina ZA.
Pred kratkim je vnovič izšla knjiga z naslovom Propaganda and the Public Mind, prinaša pa pogovore, ki sta jih imela skozi daljše časovno obdobje David Barsamian in Noam Chomsky. Slednji uvodoma piše: bistveni dejavniki uspešnega aktivizma so obenem tudi dejavniki produktivnega in samoizpolnjujočega življenja – solidarnost, medsebojna pomoč, sočutje. David Barsamian pa nas bralce takoj na začetku knjige spomni na besede, ki jih je izrekel Chomsky že pred leti: nobenega interesa nimam, da bi prepričeval ljudi; raje vidim, da se prepričajo sami. Koordinate so zares dobre: kar je dobro za anarhiste, politične aktiviste in za samo občestvo (solidarnost, sočutje, medsebojna pomoč), je dobro tudi za posameznike; ljudje, ki mislijo, prej ali slej postanejo anarhisti, anarhizem pa je dober za občestvo. In Noam Chomsky v razgovoru, ki je bil objavljen leta 1995 pod naslovom Anarchism, Marxism & Hope for the Future, natanko pove, kaj je anarhizem in zakaj se je treba z vsemi močmi zavzemati zanj.
JJ in njegovi so zopet na prvih straneh časopisov. Prvak spada med tiste politike, ki so že četrt stoletja vedno znova na prvih straneh. Včasih se zdi, da je za kakega človeka zelo pomembno, da je vedno znova na prvih straneh. In zakaj, čemu je na prvih straneh? Ker je računsko sodišče, prištejemo pa lahko še policijo in raziskovalce, prepričano, da so upravljavci DUTB resno oškodovali državno premoženje. Seveda so ga lahko oškodovali zgolj ljudje z imeni in priimki. Nekateri spadajo v politične stranke in so se znašli na robu zakona. Po lastni svobodni volji, bi smeli pripomniti. Živijo tudi politiki in drugi ljudje, ki se vedno znova znajdejo na robu zakona ter preživijo veliko časa po sodiščih. Je v tem kaj nenavadnega?
Čeprav je napovedovanje ekonomskih kriz zelo nehvaležno opravilo, je o tem vendarle potrebno spregovoriti. Medtem ko v Sloveniji večino svoje energije vlagamo v zakonodajni referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (tako in nič drugače se namreč referendum imenuje), ki ga sploh ne bi smelo biti, bi bilo mnogo bolje pripraviti scenarije morebitnega novega globalnega finančnega zloma. To je zelo resna stvar, daleč bolj kot nedeljski referendum, in napovedi ni dobro preprosto ignorirati.
Ves svet naj bi se radostil, ker so na podnebni konferenci v Parizu te dni končno sprejeli sklepni dokument, v katerem je jasno zapisano, da se svet ne bo segrel za več kot 2 stopinji Celzija do konca stoletja, ker so se najmočnejši, najpomembnejši in najvplivnejši politiki tega sveta soglasno tako odločili. V resnici ni niti enega samega razloga za veselje, obstaja pa množica razlogov za zaskrbljenost, ki se jih taisti politiki najverjetneje niti ne zavedajo, saj jih znanost ne zanima dovolj.
Jaz tega ne razumem … Eni in drugi govorite neumnosti. Tisti, ki ste proti, nakladate nekaj o civilizaciji in naravnih zakonih in o seksu z živalmi in o tem, da zdaj ne bomo več moški in ženske, ampak hkrati oboje, nič in nekaj vmes. Kot da ste študirali kvantno fiziko, pa so vam možgani pregoreli … Tisti, ki ste za, pa ste vsi imenitni in olikani in dostojanstveni in fini in oh in sploh, da bi pokazali, kako ste boljši od onih drugih. Zraven pa govorite tako učeno, da vas še kvantni fiziki ne razumejo. Če hočeš normalnemu človeku, ki ima možgane, ni pa kvantni fizik, kaj razložiti, moraš govoriti normalno.
Idiota je latinska beseda za šušmarja in nevedneža. In za oblastna razmerja ni boljšega, kot so nevedneži oziroma naivneži in šušmarji. Manj ko vedo, bolj zadovoljna je oblast in bolj tekoče, nemoteno deluje; to pa še ne pomeni, da ne vedo ničesar. Ne, idioti vedo zelo veliko in imajo v glavah veliko podatkov, da so včasih videti kot enciklopedije na dveh nogah. Oblast je v sodobnih občestvih prek svojih zastopnikov, tudi intelektualcev, da ne bo pomote, načelno za svobodo izražanja in za miroljubno sobivanje ljudi v različnosti. Bržčas ne obstaja oblastni nevednež ali šušmar, ki bi v javnosti hotel ali upal reči, da ni za svobodo izražanja in za skupno demokratično bivanje različnih ljudi. Toda sočasno se vendarle krepi homofobično razmišljanje, krepi se odpor do tujcev, zlasti do beguncev, postavljajo bodeče žice in zapirajo meje. Navadni državljan ima morda vtis, da se dogaja nekaj kontradiktornega, da so univerzalne vrednote sodobnega civiliziranega življenja pod udarom neumnega desničarskega in skrajno desnega diskurza nestrpnosti, ksenofobije, homofobije, seksizma in izključevanja, toda natančnejša analiza pokaže, da ni čisto tako. Kaj se torej dogaja?
Dragi hrvaški prijatelji!
Najprej se vam iskreno opravičujem. Za grozno ograjo, ki jo naša vlada gradi na meji z vašo spoštovano državo. To ni naša ograja, mnogi slovenski državljani se s to ograjo ne strinjamo.
V mesecu dni od pariških napadov, ki so pretresli svet, je reakcija ljudi vendarle drugačna, kot so si želeli ekstremisti - na obeh straneh konflikta. Čeprav so se politiki zavezali k nadaljevanju brezupne in brezkončne vojne proti terorizmu, ki vedno “rojeva” le še več terorizma, pa številni ljudje vidijo drugačne rešitve. Tako napredni ameriški politični aktivist Michael Lerner (rabin) na primer poziva, da bi morali k “domovinski varnosti” pristopiti na nov način in sicer “s strategijo velikodušnosti” (Strategy of Generosity) v obliki globalnega Marshallovega načrta. (After Paris: Say No to the Militarists and Fear-Mongers, Yes to a Strategy of Generosity; Po Parizu: recite ne militaristom in sejalcem strahu, recite da strategiji velikodušnosti)
Včeraj je potekalo na nacionalni televiziji množično soočenje teh, ki so za vse družine, in onih, ki so sicer tudi za družine, ampak so obenem proti nekaterim družinam. Pred slovensko javnostjo se je razgalila vsa kognitivna in intelektualna revščina medijem znanega psihoanalitika, krščanskega socialnega delavca, psihoterapevta in ženske, ki dela doktorat iz teorije spolov ter zatrjuje, da so si spole preprosto izmislili levičarji, kar je zvenelo približno tako, kot če bi kdo trdil, da si je Newton kratko malo izmislil gravitacijske zakone ter da Kopernik nekega popoldneva ni imel drugega dela, kot da je iz čiste domišljije kljub inkviziciji, ki je v tistih časih kurila nedolžne ljudi pri živem telesu, potegnil trditev, da Zemlja kroži okoli matične zvezde, če odštejem jecljajoče mladce in mladenke, ki niso navajeni artikulirano govoriti, še manj pa nastopati v javnosti, in jih je bilo res težko poslušati, nasmihali pa so se celo njihovi sotrpini. Nastopali so tudi politiki, ki seveda nimajo ničesar proti socialnim pravicam homoseksualcev, saj kateri idiot bo pa rekel pred kamerami, da ima kaj proti komu, pa ljudje, ki so trdili, da se spoznajo na otroke in naravo njihovih hrepenenj po očetu in materi, navidezni strokovnjaki, ki vztrajno trdijo, da sta za rojevanje otrok tudi v letu 2015 potrebna moški in ženska, kot da že nekaj časa ne obstaja kloniranje, zlasti pa sta bili glasni množica, ki ve, kaj so moralne dolžnosti levičarjev, kakšne so na splošno moralne odgovornosti odraslih, čeprav ni bilo videti, da je prebrala eno samo resno razpravo o morali in etiki, ter množica, ki prav tako ve, kaj je normalna želja, pa ni znala podati enega samega argumenta, s katerim bi dokazala, da vsaj za silo razume sintagmo normalna želja, poleg tega pa še množica, ki je hotela prepričati javnost, da natanko ve, kaj je sreča, kakšna je večina ljudi v tej deželi, kako bi morala živeti in kako bi se morala vesti. In čisto na koncu velja omeniti še hormonske motilce, ki so bojda naredili štalo v človeških občestvih, pa še obvezno teorijo zarote, ki črpa energijo iz idej o homoseksualnem lobiju, ki hoče uničiti družine in kar celo družbo, ki je sicer po božjem načrtu naklonjena srečnim posameznikom in srečnim družinam, a seveda ne vsem, pač pa samo naravnim, izbranim, božjim. Pozabiti ne smemo niti na zamisli o božjih otrocih, naravni družini, zdravi spolnosti in čisto nazadnje na nasvet, naj ljudje preberejo evangelije. Ne, ne gre za ponovitev oddaje iz srednjega veka, na primer iz dvanajstega stoletja, temveč gre za oddajo iz decembra leta 2015.