Ravnokar se bo na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve začela sestajati skupina, ki naj bi spisala Resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020 (ReNPSV13–20). Deklarirani namen nacionalnega sistema socialnega varstva naj bi bil omogočiti socialno varnost in socialno vključenost državljanov in drugih prebivalcev Slovenije, a vsakemu postane kaj kmalu jasno, da gre zgolj za prepisano besedičenje prejšnjih obdobij, ki z realnim stanjem in možnostjo uresničitve nima prav nobene povezave. Stanje socialne varnosti in socialne izključenosti se skokovito širi iz »tradicionalno bolj ogroženih skupin« na splošno populacijo.
Še preden ste dobro prebrali naslov, ste najbrž že imeli odgovor: »Imeti delo, jasno.« No, ni tako jasno …
JJ bi torej gladko odpustil 40 000 delavcev. Kdo je, da sploh lahko tako razmišlja?
Končno se je oglasil tudi JJ. Povedal ni ničesar.
Vsi se verjetno strinjamo z verzom Andreja Rozmana Roze »We are the nation with the best location«. Prav zanimivo pa bi bilo o svojem mnenju povprašati »lokacijo«. Bi bil njen odgovor: «Am I the best location with the idiot nation«? Čas bo kmalu pokazal, ali se moti.
Strokovnjaki že nekaj časa opozarjajo, o tem je tudi napisanih veliko knjig, objavljena so predavanja na to temo, da se nam bliža tsunami of bad debt. Ne bliža se le Sloveniji, bliža se tudi tako razvitim državam, kot je na primer Velika Britanija. Kaj se torej približuje z veliko hitrostjo? Čisto preprosto. Vsi vemo, kaj je cunami. Nekaj malega vemo, kaj so dolgovi, ki so jih nakopičile države, ne pa posamezniki, kako velikanski so, kako gospodarska rast, ki je v Sloveniji itak ni, ne zadošča za njihovo odplačevanje, in slutimo, kaj bi lahko bili slabi dolgovi. V glavnem cunami takih dolgov ni nič dobrega. Ko udari, se ljudje v glavnem utopijo.
»Prej se mi bo zmanjšal nos, kot se bo zares premaknilo na bolje,« slišim neki dan lastnika izrazito velikega rilca, ki ga na veselje vseh okoli sebe tudi sam tako imenuje. In ker nos raste vse življenje, je slutiti, da se mu ne bo niti slučajno zmanjšal, je pa zato večja verjetnost, da bo obveljala tista druga. Iz te miniature je mogoče sklepati, da nos še malo ni nedolžna reč. Kaj še! – je čisto solidna podlaga za kakšno dobro ugotovitev.
Pravijo, da bo predlog proračuna za leto 2014 gladko sprejet; torej so zelo samozavestni in prepričani. To obenem pomeni, da bodo izbranci ljudstva ljudem poleg vsega, kar so že vzeli, vzeli še pol milijarde ali petsto milijonov evrov. Se kdo ob tem vznemirja? Niti ne. A saj ne bi pomagalo, če bi se. Politiki se zato upravičeno hvalijo, da je koalicija trdna in da si premierka utrjuje položaj. S čim že? Še nekaj mesecev nazaj je dajala vtis resnične borke za ljudi in za njihovo dobrobit. Kako hitro se lahko človek spremeni, ko okusi slast oblasti!
V celoti objavljamo dopise povezane s pobudo za zakonodajne spremembe pri prevzemanju odgovornosti javnih funkcionarjev in drugih predstavnikov v organih ali uradih države, ki smo jo pred časom naslovili na dva pristojna ministrstva. Še vedno čakamo na končni odziv.
Alenka Bratušek je te dni samozavestno izjavila, da je prepričana. Človek bi takoj pomirjeno rekel, da je to zelo dobro, kajti bitje, ki ni prepričano, je lahko omahljivec ali nekdo, ki cinca, kar pa včasih ni zelo dobro in ni učinkovito. V določenem trenutku mora biti človek odločen, prepričan vase in samozavesten, kot je samozavestna Alenka Bratušek, toda obenem se vendarle tudi zastavlja vprašanje, v kaj je gospa prepričana, saj je vsebina njene prepričanosti zaradi njenega položaja v občestvu pomembna za ves narod. V kaj je torej prepričana in zakaj je njena prepričanost pomembna za vse nas?