Ste se vprašali, kako je sploh mogoče, da arhitekti slovenske nočne more, ki so neposredno odgovorni za stanje v državi, kljub popolnoma jasni odgovornosti danes dobivajo v medijih prostor za razprave o možnem izhodu iz krize in načinu reševanja države? Ali so naši mediji popolnoma zblazneli? Verjetno bo držalo dejstvo, da so služabniki kapitala, vendar to, kar se danes dogaja v aktualnem političnem in medijskem prostoru, že meji na popoln absurd! Po ogledu oddaje Tarča, dne 3. 10. 2013, mi ni preostalo drugega, kakor da se zatečem k Monty Pythonovem skeču »Gumby brain specialist«. V tej umobolnici demagoške mastrubacije si slehernik pač mora poiskati nekaj, kar mu pomaga ostati priseben.
Bomo videli, kaj se bo zgodilo s prijavo na KPK direktorja Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) Štefana Kušarja zaradi zlorabe položaja in materialnega okoriščanja iz javnih namenskih sredstev. Ta gospod si res privošči marsikaj, občutno preveč, vse to pa se plačuje iz namenskega javnega denarja FIHO, ki bi v prvi vrsti moral biti namenjen storitvam za uporabnike humanitarnih in invalidskih organizacij.
Nekoč so bili bob, fižol, grah in leča. Vsi so jih poznali, jih jedli in po njih prdeli. To je bilo zdravo. Nekega dne pa se je v naše neprepišne doline priklatila soja. Če bi se nam predstavila kot malo drugačen fižol, bi jo brez večjih zadržkov asimilirali na seznam stročnic in danes nihče več ne bi razmišljal, ali je avtohtona ali ne.
Slovenija ima še nekaj malega časa, da se reši pred strmoglavljenjem v črno luknjo oziroma v grozeče brezno. A tako govorijo le popolni ekonomski in politični analfabeti, ki morajo imeti za tako govorjenje poseben interes; bržčas ga tudi imajo. Slovenija v resnici že nekaj časa nima časa in že strmoglavlja v brezno.
Drugo desetletje 21. stoletja zaznamuje kriza, ki je na različne načine in v različnem obsegu prizadela skorajda vse države sveta; Slovenija pri tem ni izjema. Kriza, ki se je najprej začela v finančnem sektorju, je postopoma prizadela tudi druga družbena področja, še zlasti gospodarsko in v širšem smislu celoten ekonomski sektor ter posledično družbo kot celoto; zraven pa moramo prišteti še dlje prisotno problematiko podnebnih oziroma okoljskih sprememb.
Jezus Kristus je namerno in zavestno prijezdil v Jeruzalem, odšel v tempelj, razgnal krošnjarje in neposredno izzval oblast duhovnikov. Njegovi nasledniki so imeli pred seboj enako nalogo. Revolucionarno. Ta je globoka in radikalna, kot je rekla Hannah Arendt, medtem ko je zlo zgolj ekstremno.
Če je res, kar trdijo nekateri, da so namreč pred dvema letoma spravili Jankovića v politiko samo zato, da na volitvah ne bi zmagal Janez Janša, je to sramotna, nagnusna preračunljivost najnižje vrste, vredna vsega prezira. A pomembnejše je, da je na volitvah Janković zmagal, kar pomeni, da mu je zaupalo zelo veliko ljudi, ki bržčas tudi niso hoteli, da bi zmagal JJ, in so hoteli nekaj novega. Kdo je torej Zoran Janković?
Ko Zoran Janković napove svojo kandidaturo za vodenje Pozitivne Slovenije, so številni politiki nenadoma ogorčeni, češ da bo njegovo pobalinsko vedenje, kot ga imenujejo, sprožilo vrsto negativnih posledic. Zelo zanimivo.
In vlada bo verjetno padla. Nastala bo nova politična kriza, katere posledice bodo srhljive. Ali pa je vse skupaj zgolj nočna mora, iz katere se ne bomo nikoli zbudili.
Že nekaj dni se v vesoljni Sloveniji na dolgo in široko špekulira z morebitno kandidaturo Zorana Jankovića za predsednika Pozitivne Slovenije kot da bi bila to zares relevantna novica. On pa se novinarjem, ki mu neprestano sledijo in ga zamanj sprašujejo o njegovi odločitvi, preprosto smeje z njegovim značilnim Mumbly smehom. Saj se spomnite znamenite risanke?