Mare Štempihar
Učitelj filozofije v gimnaziji. Avtor del Portret nomada: Deleuzova socialna filozofija (Krtina, 2013) in Eseji iz kritične pedagogike: o solidarnosti in skrbi za obče dobro v neoliberalnem svetu (Založba Sofia, 2020).
- Podrobnosti
- Objavil(a) Mare Štempihar
- Zadetkov: 4944
Skorajda ne mine teden, da ne bi prišlo do razkritja ali vsaj ovadbe, da je nekdo, ki v tej družbi zaseda pomembno mesto, prepisoval (največkrat gre za akademska dela). Odkrivanje ponarejevalcev je še zlasti intenzivno in medijsko spremljano, ko gre za osebe, ki v nekem trenutku nekomu niso (več) všeč in bi jih na ta način radi postavili na hladno, kot se reče. Seveda z odkrivanjem ponarejevalcev ni nič narobe, saj si nekdo, ki si hladnokrvno prisvaja zasluge za delo drugega, v resnici ne zasluži zasedati dobro plačanega in vplivnega mesta v družbi. Problem je bolj v tem, da so odkritja bolj ali manj sporadična, zgodijo se tedaj, ko to nekomu služi, ne pa v imenu moralnih načel in skrbi za spoštovanje le-teh.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Mare Štempihar
- Zadetkov: 5329
Med odzivi na dva dogodka, ki sta se zgodila prejšnji petek, so bili tudi takšni, ko se je poskušalo dve zborovanji prikazati kot dva različna izraza istega: v obeh primerih naj bi šlo za izražanje mnenj, ki se resda razlikujejo, a obstajal naj bi neki skupni imenovalec. Namen tega zapisa pa je pokazati, da gre za dva povsem različna dogodka in za dve povsem različni delovanji, ki pričata o dveh načinih razumevanja udeležencev, ki med sabo nimata prav dosti skupnega.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Mare Štempihar
- Zadetkov: 4981
Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!
Dan, ko se je dogajala stavka delavcev v javnem sektorju, je bil na bežigrajski gimnaziji izjemno produktiven. Tudi tokrat se je razprave udeležila večina zaposlenih, novost tokratnega srečanja pa je bila ta, da so bili prisotni tudi dijaki. Med nami se je odvil niz intenzivnih in plodnih debat.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Gimb
- Zadetkov: 5325
Na zboru delavcev Gimnazije Bežigrad, ki je potekal na dan stavke 18. 4. 2012, smo delavci že izrazili svoje mnenje o stavkovnih zahtevah. Dokument je dostopen na spletni strani šole in je del tega poziva.
Na drugem zboru delavcev Gimnazije Bežigrad, ki je potekal 23. 1. 2013, so se nam pridružili tudi dijaki. Udeleženci javne razprave ugotavljamo, da se šolska in socialna politika vlade od lanske stavke ni spremenila in ne deluje za skupno dobro. Razmere so se za znaten del prebivalstva v zadnjem času kvečjemu poslabšale. Zato ponovno opozarjamo:
Mladina je temelj družbe in izobraževanje omogoča trdne temelje, zato želimo, da je kvalitetna izobrazba dostopna vsem, ne glede na njihov položaj v družbi.
Vladajoči v državi očitno te temeljne resnice ne razumejo. Opažamo, da se z odločitvami, ki jih vlada sprejema brez sodelovanja udeleženih v procesu vzgoje in izobraževanja (učitelji, dijaki, starši, strokovna javnost), ter brez posveta z njimi, izvaja sistematična degradacija javnega šolstva. Vlada odločitve sprejema tudi brez javnosti predstavljenih analiz, kaj ti ukrepi pomenijo, in argumentov za uvedbo sprememb. Hkrati pa v javnosti ustvarjajo vtis, da se zaposleni v šolstvu borimo samo za svoje interese.
Naša poglavitna skrb in zahteva pa je, da javno šolstvo ostane kvalitetno in dostopno vsem, in to najmanj na ravni, kot jo imamo.
Zato danes stavkamo kljub vladni odločitvi o zamrznitvi povečanja normativov v šolstvu. Menimo, da zamrznitev ne prinaša rešitve stanja v javnih šolah. Vlada je to uporabila za zavajanje, češ da je današnja stavka nelegitimna in s tem poskušala zamegliti ter omajati pogajalsko stališče zaposlenih v šolah in s tem očrniti naš ugled v očeh javnosti. Pozivamo odgovorne, da na naše ugotovitve argumentirano odgovorijo
Dijaki in delavci šole želimo razširiti prostor za razpravo o aktualnih problemih v naši družbi in se odzivati na spremembe s kritičnimi pripombami in k temu pretegniti čim širši krog javnosti.
Zato bomo v prihodnosti organizirali srečanja, na katera vabimo vse, ki želite sodelovati pri ustvarjanju pogojev za obče dobro.
Prvo srečanje bo predvidoma v prvi polovici februarja.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Mare Štempihar
- Zadetkov: 6858
… ali kako so se nekega dne pogovarjali Lev Nikolajevič Tolstoj, Che Guevara in Oscar Wilde (in česa se lahko glede pravičnosti in solidarnosti naučimo iz njihovega pogovora [in česa bi se lahko glede omenjenih tem naučili tudi tukajšnji dušebrižniki, pa nič ne kaže, da se bodo – toliko slabše za dušebrižnike]).
- Podrobnosti
- Objavil(a) Mare Štempihar
- Zadetkov: 4678
Zdi se, da je eden glavnih problemov, ki jih imajo v teh časih vodje največjih političnih strank (razen J&J – tadva imata svoje čisto posebne probleme) ta, kako »povrniti zaupanje ljudi v politiko« oziroma kako pripraviti ljudi, da bodo ponovno zaupali (erjavcem, virantom, lukšičem in podobnim). Tako so modrovali pred nekaj dnevi na nacionalni TV.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Mare Štempihar
- Zadetkov: 6988
Za človekovo duhovno napredovanje ali razsvetljenstvo je nujna svobodna javna raba uma, kot je zapisal razsvetljenski mislec Immanuel Kant. Javna raba uma je tudi pogoj demokratičnosti, saj je bistvena razsežnost demokracije ta, da človek v svetu, v katerem živi, lahko svobodno razmišlja, ne da bi se moral pri tem bati za življenje.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Mare Štempihar
- Zadetkov: 4584
Dan po petkovih protestih je bilo na spletni strani stranke, na čelu katere je slovenski premier, objavljeno tviteraško sporočilo, v katerem je nekdo protestnike enačil z zombiji. Kako naj razumemo takšno izjavo? Zombiji so sicer živi mrtveci, brezčutni stroji, ki okrog sebe v glavnem sejejo uničenje. Vsakdo z nekaj zdrave pameti in s kancem razsodnosti pa bi hitro lahko ugotovil (ko bi opazoval delovanje in vedenje tistih na najodgovornejših oblastnih položajih v državi), da je avtor čivka (nedvomno nek zgubljen in nadvse poslušen osebek) zombije iskal na napačnem koncu in so mu ti nemara bližje, kot bi sam hotel verjeti.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Mare Štempihar
- Zadetkov: 4637
Po državi potekajo protesti. Zastopnike oblasti grabi panika, saj ne morejo določiti, kdo stoji za njimi, zato krčevito in obupno iščejo »storilca«. Oziroma dogajanje poskušajo prevesti v bolj domače in udomačene teme: protestniki naj bi bili podkrepljeni s strani opozicije trenutni vladi; skratka zgodbo, ki jo oblastniki ne znajo (ali ne upajo) razlagati drugače, razlagajo z znano vižo: protest kot način strankarskega boja za oblast.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Mare Štempihar
- Zadetkov: 5099
Nedavno se je v javnosti pojavilo nekaj komentarjev glede protestov sindikatov, povezanih z napovedmi novih paketov t. i. varčevalnih ukrepov. Komentarji so prišli zlasti iz vrst ministrov. Zunanji minister je na primer lakonično pripomnil, da so protesti povsem pričakovani. (Kaj naj bi to pomenilo? Da se morda tudi sam zaveda, da so nesprejemljivi za vsako zdravo pamet? Se bo torej minister Erjavec pridružil protestnikom? V primeru, da se ne bo, je njegova izjava pač zgolj cinična.) Še bolj v oči pa je zbodla (čeprav ni posebno presenetila) izjava finančnega ministra Šušteršiča, ki je rekel, da ljudje lahko sicer protestirajo, toda protesti tako ali tako ne bodo ničesar spremenili. Izjava nikakor ni nedolžna in ni takšna, da bi jo lahko kar tako prezrli. Zakaj ne?