Ekonomija delitve (ang. sharing economy) predstavlja nove ekonomske in družbene oblike, ki izhajajo iz načel medsebojne delitve, sodelovanja in solidarnosti. V raziskavi, ki sem jo izpeljal v okviru svoje magistrske naloge z naslovom Inovativni podjetniški modeli ekonomije delitve v Sloveniji, sem preučil odnos prebivalcev Slovenije do novih oblik ekonomije delitve, ki se postopno uveljavljajo tudi v slovenskem prostoru.

Ob pol petih popoldan včeraj, na božični večer leta 2013, se je zaključil prvi del ene redkih uspešnih ljudskih iniciativ pri nas. V Državnem zboru se je namreč preštevalo podpisane obrazce za tri predloge zakonov, ki jih je sredi oktobra v Državni zbor vložil Slovenski konopljin socialni klub, namreč predloge zakonov o samozdravljenju, o osnovnem bivanju in o konoplji.

Človeštvo je po dveh velikih in skrajno uničujočih vojnah v 20. stoletju prišlo do pomembnih spoznanj, ki so se udejanila z ustanovitvijo Organizacije združenih narodov (OZN) in nekaj kasneje s sprejetjem Univerzalne deklaracije človekovih pravic (v nadaljevanju deklaracija).

Poleg pametnih telefonov, avtomobilov in hiš imamo že nekaj časa na voljo tudi nov domislek ekonomistov in menedžerjev: pametno rast. Prihodnost sveta bo po njihovem mnenju polna pameti in vse bo pametno raslo, kar pomeni, da se bodo tudi profiti maksimizirali pametno in da bodo delavce, ki predstavljajo strošek, odpuščali po pameti. To je tako, kot bi hotel nekdo imeti doma v dnevni sobi kanarčka, muco in – tiranozavra.

Z letom 2014 se začenja nova evropska sedemletka in z njo spremenjena pravila za vse, ki bi radi kandidirali za evropska sredstva strukturnih skladov. Novosti v ključnih pogledih zaostrujejo pogoje črpanja. Najprej v oči zbode zmanjšanje skupnega evropskega proračuna za programe strukturnih skladov, kar se dogaja prvič v njihovi zgodovini. Domači viri financiranja razvoja, že zaradi krize, ne bodo mogli pokriti primanjkljaja, skoraj milijarde evrov. Slovenije se izpad sredstev tem bolj tiče, ker je njen Zahodni del v povsem nesrečnem trenutku globoke krize pristal med bolj razvitimi evropskimi regijami (na prehodu), s čimer nima več dostopa do najugodnejših pogojev črpanja evropskih skladov, ki za novo sedemletko še naprej veljajo za vzhod države.

Reklame nas nenehno nagovarjajo, naj oblikujemo svoje življenje, naj ga vzamemo v roke in naredimo iz njega vse, kar je sploh mogoče narediti. Srhljivost in bebavost njihovega nagovarjanja presega vse razumne meje. A samo pomislite, kaj bi se lahko zgodilo, če bi ljudje vzeli sporočilo zares in dejansko vzeli svoja življenja v lastne roke!

Jezus Kristus je pravljični lik. Resničen je ravno toliko kot Odisej, Robin Hood ali Rdeča Kapica. Edini zgodovinski vir o njegovem obstoju so evangeliji. Teh niso spisali apostoli, ker jih prav tako nikoli ni bilo. Napisani so bili sto in več let po času, ko naj bi živel. Vsi ostali viri, ki ga omenjajo, se sklicujejo na te pravljice.

Ničesar nimam proti temu, da golobradi mladeniči, stari dvajset let in še nekaj, vneto pojasnjujejo vesoljnemu občestvu, potem ko so na hitro zaključili skrajšane privatne univerzitetne tečaje bolonjskega tipa, kaj sta socializem in demokracija. Zaradi mene to lahko delajo tudi vodovodni inštalaterji, mlekarice, svinjski pastirji, čolnarji, hlapci, kamnoseki, drvarji, vulkanizerji, rejci kokoši, ključavničarji ali avtomehaniki – če znajo.

Urugvajski predsednik Jose Mujica živi na kmetiji na obrobju glavnega mesta Montevideo, skupaj z ženo in psom brez ene noge. Vozi se s starim volkswagnovim hroščem; 90% svoje plače, kar znese približno 9.000 evrov daruje dobrodelnim organizacijam, mesečno mu tako ostane še približno 580 € za preživetje.

Evropska strukturna politika v programskem obdobju 2014-2020 prinaša nova orodja za spodbujanje celostnega razvoja. Te pomembno posegajo v ustaljene načine priprave izvedbenih ukrepov in tudi samih projektov, ki se bodo potegovali za ta sredstva. Središčni primer je nov instrument strukturne politike EU, ki se imenuje »celovite teritorialne naložbe«.