V spodnjem intervjuju namestnik direktorja Inštituta Fields (inštituta za raziskave v matematičnih znanostih) Matheus Grasselli pojasnjuje, zakaj prevladujoča neoklasična ekonomska doktrina uporablja zastarele matematične pristope in na nek način zlorablja matematiko za potrjevanje nerealnih domnev o ekonomski stvarnosti. Grasselli, doktor matematične fizike, je med drugim deset let delal na področju matematičnih financ v polju izvedenih finančnih instrumentov, vendar so ga v krizi pričeli zanimati predvsem stabilnost bančnega mrežnega sistema, likvidnost, sistemska tveganja in plauzibilni ekonomski modeli.
Epistemološki napredek: skrivnosti kapitalizma so skrivnosti tudi za sam kapitalizem.
Medtem, ko nekateri že vidijo postopen izhod iz dolgotrajne ekonomske krize (Sloveniji napovedujejo odboj od dna in novo rast), pa se nad nami “zbirajo črni oblaki” nove, še globje krize. Vzroki so še vedno enaki kot tisti, ki so povzročili zdajšnjo krizo. Ali z drugimi besedami: ker vlade oziroma politiki v teh sedmih letih letih (od leta 2007, ko se je kriza začela) niso sprejeli nobenih resnih sistemskih sprememb finančnega in ekonomskega sistema, se nam obetajo scenariji, ki so lahko še bolj črni, kot so bili doslej.
Verjetno tudi hitreje ter bolj nevarno zase in za druge, toda izjava GG-ja ne bi bila vredna piškavega oreha, če ne bi predstavljala dobrega simptoma družbenega okolja, v katerem živimo. Okolje je namreč zblaznelo, to pa nujno zadeva čisto vsakega državljana in čisto vsako državljanko.
Tak je naslov izjemnega, fenomenalnega filma, v katerem dobro uro in pol nastopa ena sama oseba (Robert Redford), ki v vsem filmu, resnični mojstrovini, ne spregovori niti enega samega stavka, a nas že na začetku prikuje na rob stola in nam pove veliko, veliko več kot na primer večina politikov v desetih letih ali pa v vsem življenju. Pove, ker preprosto zna povedati, ker hoče povedati, ker ima priložnost, da pove, ker ima dovolj časa. Ne pogovarja se s seboj, ne žlobudra in ni avtist, ne meče se vsakič znova ob tla, ko se sooči s problemom, nikogar ne krivi za težave, ne ponuja puhlic, ne obrača se patetično k Njemu, ne prosi, nikogar ne roti, saj je popolnoma sama. Skuša preživeti na Indijskem oceanu, način, kako se tega loteva, pa je morda najboljša prispodoba, alegorija človeške eksistence in poklon človeškim zmogljivostim obenem, ki odpirajo sleherno človeško bitje nedoumljivemu onkraj.
Sprejem proračuna strukturnih skladov EU za naslednjih sedem let označuje začetek novega razvojnega ciklusa. To je za Slovenijo pomemben trenutek, v katerem pričakujemo prelomne odločitve. Te morajo ne samo določiti način izhod iz krize ampak docela prelomiti s starimi praksami, zaradi katerih je preteklo desetletje, ki vključuje tudi uresničitev »stoletnega evropskega sna«, v razvojnem pogledu za Slovenijo nedvomno izgubljeno.
»Sreča ni nekaj že obstoječega. Sreča izhaja iz naših dejanj.« (Dalaj Lama)
»Vsa radost na tem svetu izhaja iz našega hotenja, da bi bili drugi srečni; vse trpljenje na tem svetu izhaja iz hotenja, da bi bili srečni le mi sami.« (Shantideva)
Ekonomija je nekaj s številkami, kar vključuje številke, pa je bavbav, ki se ga ljudje niti ne trudijo razumeti. Zato nam lahko že desetletja prodajajo posojila, popuste, vlaganja in gospodarsko rast kot nekaj, kar je dobro za nas, pa jim še vedno verjamemo na besedo …
TEŠ 6 kot pluralizem samoupravnih interesov
Nedavna, zelo kategorična izjava Roka Praprotnika, člana senata in namestnika predsednika senata Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) na TV Slovenija v oddaji Studio City 23. 12. 2013 o tem, da je preiskava projekta TEŠ 6 v parlamentu nepotrebna in nesmiselna, je skrb vzbujajoča. To zbuja začudenje in potrjuje domnevo mnogih, da KPK s svoje strani ni bila pripravljena resno preiskati TEŠ 6. Zadnja izjava pa je očitno namenjena tudi temu, da se parlamentarna preiskava vnaprej diskvalificira. Kajti ne gre dvomiti, da bodo to za njim isto ponavljali tudi novinarji v Delu in na RTV SLO. Čeprav je absurd, da KPK, ki svojega dela ni opravila, zdaj poziva proti preiskavi v okviru DZ. Analogno velja za novinarje RTV SLO, ki svojega dela niso opravili in zdaj pozivajo proti preiskavi (Marcel Stefančič v isti oddaji). Narobe svet ali na glavo obrnjena pamet?
Krščanska morala preganja ljudi. Ne navdihuje jih in ne daje jim upanja. Pritiska nanje in izkorišča njihove že obstoječe občutke krivde ter zmožnost za pokorno, konformistično vedenje, sledenje avtoriteti, poslušnost, boječnost, strahopetnost in odvisnost od drugih. Danes bolj kot prej potrebujemo držo ljudi, ki je prav nasprotna od te. Pokončnost in vztrajanje namreč ne preneseta klečeplazenja, dogmatskega verovanja in poslušnosti. V novem letu vam želim veliko pokončnosti.