Trg republike
je tam, kjer so ljudje.
Trg svobode
je tam, kjer so svobodni ljudje.
Trg miru
je tam, kjer so miroljubni ljudje.
V petek zvečer greš kolesarit. Ko se vrneš domov, pogledaš poročila. Kot da gre za dva različna dogodka. Javna občila povedo, koliko ljudi je bilo, kje so se premikali, ali je prišlo do kakšnega izzivanja, ali je policija posredovala, in zadevo začinijo z dvema ali tremi izjavami mimoidočih, oziroma tem, kar je od njih ostalo po montaži. To je podobno, kot če bi primerjali svojo izkušnjo potovanja z načrtom potovalne agencije. Na tistem letaku je res napisano vse … a hkrati nič …
Je to poziv k nasilju?
Nasilje je, ko nekaj umažeš, poškoduješ ali uničiš. Nasilje je, ko nekoga prizadeneš, poškoduješ ali ubiješ. Nasilje je, ko nekaj ogradiš ali nekoga oviraš …
Ljudsko zavzetje Trga republike ni nič od tega. Ljudsko zavzetje Trga republike ni nasilje. Ograje na Trgu republike pripadajo državi. Država smo ljudje. Umik lastne ograje ali skok čeznjo ni nasilje.
Imate tudi vi občutek, da ste 13. marca padli v vzporedno resničnost – dolge sanje, v katerih veljajo sanjski, ne pa naravni zakoni? Kaj je prav in kaj narobe? Kaj je res in kaj ni? Sposobnost obdelave podatkov – moja čarobna moč iz predhodnega življenja – je izginila; Covid jo je odpihnil. Vse, kar izvem o njem, se mi zdi enakovredno. Počutim se kot otrok, ki se šele uči, po kakšnih pravilih deluje svet, v katerega se je rodil.
Predstavljajmo si, da živimo v Turkmenistanu. Naš predsednik Gurbanguli Berdimuhamedov je že absoluten vladar, kar se evropski samodržci in njihov slovenski oponašalec šele trudijo postati. Turkmenistanci smo seveda ravno tako pametni in neumni kot Evropejci in Slovenci. Jasno nam je, da to, kar nam vladajoči iz dneva v dan, iz meseca v mesec in iz leta v leto prodajajo kot resnico, ni resnica. Včasih je resnica ravno nasprotno, včasih pa nekaj čisto tretjega. Včasih jo lahko uganeš, a se iz leta v leto manj trudiš, ker je vseeno. Trudiš se preživeti, ne da bi zašel v težave, ali pobegniti. Zdaj že vemo, da če postaneš begunec, neizogibno zaideš v še hujše težave, kot so tiste, ki si se jim hotel izogniti. Edina možnost, ki jo imaš, je, da se trudiš preživeti, ne da bi zašel v težave …
Najprej so prišli po volkove in medvede, in sem bil tiho –
nisem bil ne volk in ne medved.
Potem so prišli po begunce in starce, in sem bil tiho –
nisem bil ne begunec in ne starec.
Potem so prišli po novinarje in umetnike, in sem bil tiho –
nisem bil ne novinar in ne umetnik.
Potem so prišli po mene – in nikogar več ni bilo, ki bi spregovoril zame.
Za babice in dedke,
žalostne, osamljene
in prepuščene smrti …
Zakaj ljudje ne marajo znanstvenikov? Ker zapleteno govorijo in so čudno oblečeni? Ker v resnici ne govorijo jezika znanosti, ampak jezik denarja? Ker se bratijo z vladarji in bogataši ter 'znanstveno' pojasnjujejo njihove škodljive odločitve? …
Križ
Svetovna statistika pravi, da je od vnetja spodnjih dihal (predvsem gripe in pljučnice) leta 2017 umrlo 2.560.000 ljudi, torej nekaj čez 200.000 na mesec. Večji delež jih umre pozimi, torej je takrat ta številka precej višja. Od Covida 19, ki je tudi nekaj takega, jih je v 5,5 zimskih mesecih letos umrlo 312.000, torej povprečno 57.000 na mesec. Takole čez palec bo Covid kriv za vsako tretjo smrt od vnetja spodnjih dihal. Vendar teh smrti letos ne bo za tretjino več. Pravzaprav jih bo manj, kajti ukrepi preprečujejo tudi druge okužbe dihal. Spet pa se zaradi ukrepov naša odpornost niža, torej bomo v prihodnjih, spet družabnih mesecih smrkali, kihali in se kuhali bolj, kot bi se sicer. Deležu pokojnih bi se letos v odsotnosti Covida dihala smrtno (in nalezljivo) vnela od česa bolj znanega, iz česar nihče razen svojcev ne bi delal cirkusa. Kakšno pljučnico pa so morda pripisali dežurnemu krivcu Covidu in delali cirkus.
Cenjeni vladar Ivan J.!
To pismo je namenjeno Vam. Nisem ga poslal na Vaš naslov, ker je javno znano, da poštnega nabiralnika ne odpirate. Nisem ga poslal na naslov Vlade RS, ker dvomim, da bi ga znali Vaši podrejeni preusmeriti do Vas. Nisem ga poslal na sedež SDS, ker dvomim, da bi ga znali Vaši podrejeni prebrati. Objavil sem ga kar tukaj, v upanju, da ga bo našel kateri od Vaših strokovnih sodelavcev za področje trolanja in Vas povprašal, ali naj me napade ali pohvali.
In zakaj Vam pišem? Ravno zaradi Vaših sodelavcev. Vem, da želite vladati sami, a to lahko morda počnete pri sebi doma. Če želite po domače vladati Sloveniji, pa mora biti ob Vas vsaj še kdo pismen in sposoben razumeti še kaj razen ukazov. Jaz sem takšna oseba. Ukaze sicer bolj slabo razumem, a za to imate že dovolj strokovnjakov.