Vid Sagadin Žigon
Vid Sagadin Žigon je Don Kihot slovenske literarne scene. Obdan s samimi sanchi pansi se že vrsto let (brez)uspešno bori z mlini na veter. V čast mu je, če lahko njegova besedila v srcu razmišljujočih ljudi vzbudijo vsaj iskro upora ali kljubovanja v teh razčlovečenih časih. Njegov moto je, da je treba braniti resnico svoje eksistence z umetniškimi sredstvi, mentalno potenco in iskrenostjo do samega sebe. Poleg esejev piše tudi (ali pa predvsem) pesmi, pred njim je izid nove zbirke (Metamorfoze), prvi dve (Drevored 2010 in Špilunga 2015) pa sta že razprodani. Strinja se s Castanedovo definicijo bojevnika, ki se odreče vsemu razen svoji nadzorovani norosti, zato zlepa ne bo odložil meča v borbi za Resnico, Lepoto, Dobroto in kar je še takih zarjavelih artiklov v zaprašeni ropotarnici Idej. Njegovi eseji govorijo o vsem, kar ste si želeli vedeti, pa si niste upali niti vprašati.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Vid Sagadin Žigon
- Zadetkov: 3495
Pred kratkim sem gledal film o slavnem scenaristu Dalton Trumboju, ki je bil kot žrtev lova na čarovnice izbrisan iz registra avtorjev, čeprav so njegovi filmi kot po tekočem traku dobivali oscarje. Situacija iz petdesetih let v ZDA je identična današnji situaciji, komunisti so še vedno na udaru, fašizem je še močneje prisoten kot takrat, mediji so enako sprogramirani, socialni status intelektualcev je na najnižji možni točki, ljudje so prestrašeni in popadljivi, propagandna mašinerija neoliberarne politike pa še kar podpihuje zlagano podobo neproblematične stvarnosti, ki ji nasedajo samo še kompletne ovce!
- Podrobnosti
- Objavil(a) Vid Sagadin Žigon
- Zadetkov: 3912
Čeprav se ljubim z njo že dvajset let, med nama nikoli ni bilo večjega spora. Spor je bil, o ja, ampak to je bil spor proti tistemu zunanjemu, kar je ogrožalo najino ljubezensko razmerje. Nikoli se nisem zares ločil od nje, odločil sem se, da ji bom ostal zvest do konca iz vsaj dveh razlogov: ker me poosebi in fokusira. Poleg tega potrjeno dobro vpliva na življenje možganskih celic in jih ne uničuje, kot trdijo pretkani farmacevtski lobiji, ki obvladujejo celotno zdravstveno sfero, s tem pa nedopustno posegajo v zasebnost ljudi. Živimo pač v narkotizirani družbi, v kateri so ljudje vajeni živeti po določenih vzorcih in šablonah, strogo sprogramiranih s strani vodstvenih struktur, ki na tak način tako rekoč daljinsko upravljajo svoje podrejene in tako vladajo svetu.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Vid Sagadin Žigon
- Zadetkov: 3987
Mantra kapitalizma, da lahko vsakdo po svoji volji oziroma iznajdljivosti uspe ali propade, ta utopija novodobne obljubljene dežele neskončnih priložnosti in možnosti, se je sprevrgla v mračno prerokbo: tri četrt ljudi na tem planetu je pahnila v ogorčen boj za preživetje. V tem neusmiljenem boju, za katerega je značilno, da je mogoče preživeti samo s hojo preko trupel, so seveda dovoljena vsa sredstva. Vsak nase gleda kot na vzpenjajočo se zvezdo s perspektive berača, ki žuli svoj vsakdanji kruh in zraven cuza rdečino nekontroliranega geografskega porekla. Sistemu situacija, kjer je vsak nastrojen proti vsem, seveda več kot koristi: omogoča mu funkcionalnost, je pogoj njegovih možnosti. Brez tega bi se že davno zlomil.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Vid Sagadin Žigon
- Zadetkov: 3588
Sinoči se mi je sanjalo, da so v slovenskem živalskem vrtu dobili novo pridobitev. Humanoidnega begunca. Na zunaj je bil povsem podoben homo sapiensu sapiensu, imel je štiri okončine, pokončno držo, stal je na dveh nogah in tudi obseg glave (šlo je za odraslega osebka) se je ujemal z merami normalnega človeškega bitja.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Vid Sagadin Žigon
- Zadetkov: 4292
Se morda motim? Sem prav slišal? Kako lahko zagovarjate sistem, ki se je odrekel lastnemu razumu? Sistem brez človeškega obraza, v katerem je človek le še številka birokratskega aparata, strošek produkcijskega procesa in iztrošeni konzument v brezokusen kič zapakiranega lastnega izkoriščanja. Ta avtoeksploatacija, ta novodobni neoliberarni kanibalizem se je zažrl v zadnji milimeter zdravega tkiva, ki še sanja o neoviranem dihanju na krilih sanj in domišljije. Pravijo, da upanje umre zadnje, toda ta sistem je še zadnji košček upanja poslal v onostransko nemožnost. Kakšno je upanje v sistemu, v katerem vlada totalno brezvladje, totalni sistem brez sistema, čista improvizacija dnevne politike, enoumje zmedenih medijev, škandaložno mešanje javne in zasebne sfere ter kompletna fašistoizacija družbenega polja?
- Podrobnosti
- Objavil(a) Vid Sagadin Žigon
- Zadetkov: 5821
Globalizirani slovenski filozof Slavoj Žižek, ki se na primeru begunske krize kar naenkrat očitno sramuje svojih deklariranih levičarskih korenin, opozarja, da "neusklajeno priseljevanje vseeno ogroža jedro Evrope". Napadene naj bi bile osnovne evropske vrednote: univerzalizem, človekove pravice, solidarnost, razsvetljenstvo. Ne vem sicer, iz katerega sveta prihaja Žižek, ampak zagotovo ne iz tega, v katerem živimo.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Vid Sagadin Žigon
- Zadetkov: 7339
"Strah hodi po Evropi - strah komunizma. Vse sile stare Evrope so se združile za sveto gonjo proti temu strahu." Ker nismo na kvizu, nam ni treba ugibati, da gre za slavne uvodne besede Komunističnega manifesta, ki sta ga spisala Marx in Engels davnega leta 1848, torej ravno na evropsko pomlad narodov, ki je vzpostavila nacionalne identitete, kakršne poznamo danes. Paralele z današnjim časom se ponujajo kar same od sebe. Komunizem je (vsaj iz Evrope) odšel, strah je ostal, le da je prevzel novo podobo – preoblekel se je v mladega muslimana nekje v Kristusovih letih z iphonom v roki, ki je trdno odločen, da bo osvojil Nemčijo. Ker pa pravijo, da ena lastovka še ne prinese pomladi, je s sabo potegnil še celo armado svojih rojakov, ki skupaj s svojimi familijami grozijo, da bodo preplavili Evropo.