Težko je živeti v okolju, kjer homoseksualnost še vedno velja za bolezen in kjer bi homoseksualcem najraje sekali glave, tako kot v Savdski Arabiji. In to v svetu, kjer lahko spol zamenjaš prektično čez noč in torej ni več toliko biološka danost, kot je stvar osebne odločitve.
Na žalost je v našem prostoru homoseksualnost še vedno obravnavana kot promiskuitetnost, namesto da bi nanjo gledali kot na pojav odprtega in občutljivega duha, ki se ne sramuje svojih čustev ne glede na to, ali jih goji do moškega ali ženske. Najlepše ljubezenske pesmi, svoje Sonete, je Shakespeare posvetil dečku. Tudi Sokrat je ljubil predvsem mlade postavne fante. George Sand se je vse življenje oblačila kot moški. Oscarja Wilda so pred več kot sto leti zaradi homoseksualne zveze sodno preganjali. Odpor do homoseksualnosti izhaja iz frustriranosti zaradi lastnih prikritih seksualnih želja, na katere včasih nimamo vpliva in jih lahko samo dopustimo ali pa zatremo. Že samo to, da se moramo v 21. stoletju sploh s tem ukvarjati, in to po vseh mukoma priborjenih bojih in vseh seksualnih revolucijah, je samo po sebi strašljivo. Idealna družina, ki je izmislek Cerkve in ameriške predsedniške kampanje, izhaja iz iste kvazibiološke podstati kot kreacija idealnega človeka, ki ne bo v ničemer odstopal od "normalne", bogaboječe večine. Napredni duh, ki presega biološko predestinacijo in izhaja iz pustiti biti kot temeljnega etičnega imperativa, je očitno doživel hudo regresijo. In zdaj je spet pričel sanjati o lovu na čarovnice, oblečen v mašna oblačila kukluks klana. Naj živita dobri stari moški šovinizem in žensko pristajanje na pozicijo žrtve! Obojega imam res že poln kufer! Dajmo se že enkrat za spremembo začet pogovarjat kot ljudje ne glede na spolne pritikline. Vsako opletanje s spolom sodi v gostilniška natolcevanja, kjer po navadi kraljujejo tisti, ki imajo svoja jajca v gobcu, ne pa tam, kamor bi sodila. Dobro jutro, pamet!