Rok Kralj

Po izobrazbi sem ekonomist, po poklicu pa srednješolski učitelj. Najbolj me zanima iskanje novih družbeno-ekonomskih poti, po katerih bi se lahko izvlekli iz globoke krize, v katero smo prav tako globoko zabredli. Najbolj obetajoča je, po mojem mnenju, pot medsebojne delitve.

Torek, 29. oktobra 1929, je bil zadnji od štirih dni zloma newyorške borze, ki je sprožil Veliko gospodarsko krizo. Zato so ta dan poimenovali črni torek (Black Tuesday). Tudi današnji torek, 4. decembra 2018, je precej rdeče obarvan, kar pomeni, da so borze v minusu. In to globokem. Najbolj znani borzni indeks na svetu, ameriški Dow Jones, je danes zgubil skorajda 800 indeksnih točk oziroma več kot 3 % vrednosti, kar je precej velik padec.

Čeprav to nujno še ne pomeni takojšnega začetka nove gospodarske krize, pa smo se ji danes zagotovo za korak približali. Zdaj bomo verjetno spet kmalu videli zaskrbljene državnike in bančnike, ki bodo na dramatičnih nočnih sestankih krpali razpadajoči finančni sistem. Bremena pa bodo v končni fazi spet skušali prevaliti na ramena običajnih ljudi.

Pa vendar lahko pričakujemo, da se ljudje tokrat ne bodo odzvali mirno in tiho. Ni še minilo niti deset let od prejšnje krize. Ta kriza je bila "rešena" s pomočjo ogromnih vsot denarja iz centralnih bank, ki je močno napihnil dolgove držav. Države pa so povečana dolžniška bremena preprosto naprtila svojim državljanom (višje davčne obremenitve, nižanje izdatkov za socialne storitve itd.).

Največje koristi v tej "reševalni igri" pa so imeli najbogatejši ljudje, ki so prav s pomočjo borznega špekuliranja preusmerili velik del novega denarja na svoje račune. Zdaj, ko borze zgubljajo vrednosti, pa naj bi jih ponovno reševali. Zakaj neki? Da bodo še bolj obogateli?

Morda pa je zdaj končno nastopil čas, da od svojih politikov zahtevamo pravičnejšo delitev globalnih dobrin. Kajti v središču ekonomije ne sme biti denar, temveč dobrine, ki jih potrebujemo za življenje, za zdravje in blaginjo. In to vsi ljudje.

Morda pa je črni torek še en korak, ki nas bo približal uveljavitvi pravičnejšega ekonomskega sistema, ki ga lahko poimenujemo ekonomija delitve.

Komentarji  

0 #2 alen 11:40 11-12-2018
"Kajti v središču ekonomije ne sme biti denar, temveč dobrine, ki jih potrebujemo za življenje, za zdravje in blaginjo. In to vsi ljudje. "
Denar je nastal prav za izmenjavo dobrin, zato ker je blagovna menjava neucinkovita. Problem je seveda centralizacija in privatizacija izdajanja denarja. A ti seveda po kripotovalutah, ki predstavljajo poskus kako resiti problem centralizacije nepremmisljeno pljuvas.
Citat
0 #1 alen 10:57 11-12-2018
"Bremena pa bodo v končni fazi spet skušali prevaliti na ramena običajnih ljudi. "

Ne bodo skusali pac pa to opravil sistem za njih. Poleg tega ga ni sistema in ne ekonomskih razmer v katerem
bogati ne bi bili v neprimerno boljsi situaciji kot revni. Edina izjema so revolucije. Je pa zgovorno, kje postabljas razmejitiveno crto med obiciajnimi in neobicajnimi ljudmi. Ce so bogati neobicajni, torej izjemni in drugi obicajni je vse v najljepsem redu, bogati so pac placani oo svojih sposobnostih. V doloceni meri to tudi drzi, ljudje sami si izbirajo svoje voditelje.
Citat

Dodaj komentar

Varnostna koda
Osveži