Ne bojim se zase,
bojim se za druge,
za tiste tam nič krive,
ki v grozi čakajo lepši dan,
katerih solze povedo več od besed,
katerih junaki borijo za svoj se svet.
Bojim se,
da prepozno bo,
a upanje ostaja,
skupna volja traja,
dnevi in noči brez spanca,
v skrbeh zase in do sočloveka,
do neznanca,
med pokanjem in rušenjem človečnosti,
upanje tli.
Bojim se a sem z vami,
do konca,
piše nova se zgodovina,
ne daj se Ukrajina!
Eli - Uroš Sedej
