Pesnik in odgovorni urednik revije Rdeči Veter, ki jo izdaja KPDK Komunist.
Pred nekaj dnevi sem na Facebooku zasledil citat Carla Sagana – znanstvenika, profesorja, ki ga je zapisal v knjigi Svet demonov, ki se glasi: »Kaj nam pomaga pravica do svobode govora, če nihče ne nasprotuje oblastem, svoboda tiska, če ni nihče pripravljen zastavljati neprijetnih vprašanj, pravica združevanja, če ni nobenih demonstracij, splošna volilna pravica, če na volitve prihaja manj kot polovica volivcev, ločitev cerkve od države, če zidu, ki ju ločuje, ne vzdržujemo redno? Če pravic ne uporabljamo, lahko od njih ostanejo le simboli, le prazne domoljubne besede. Pravice in svoboščine moramo uporabljati, drugače jih bomo izgubili.«
Ustavite se: Nekateri se res ne znajo ustaviti. Med temi je zanesljivo g. Krivic. Pa ni edini. Nekateri se pojavljajo kar naprej, zato prosim urednike, da tiste, ki se pojavljajo več kot dvakrat na mesec, da jih ne objavljajo. Menim, da lahko pisec z dvakratnim obveščanjem javnosti pove, kar mu leži na duši. Zavedati se mora, da nenehno pojavljanje utruja bralce in da se lahko zgodi, da bodo le ti nehali brati časopise. Predlagam, da uredništvo časopisa za take pisce, kot je g. Krivic naredi posebno rubriko, nekakšen podlistek, v katerem bodo lahko pisali svoje komentarje v nedogled. Z njim in njemu podobnimi pisci naj polemizirajo tisti, ki to želijo, nas pa naj ne utrujajo. Jaz bi bral časopis brez g. Krivica.
Intervju: IGOR MLAKAR, puntar
O Puntarjih smo že pisali, predvsem o tem, kako in kje so nastali, kakšne imajo cilje in kje so že delovali. Tudi ti si Puntar od samega začetka. Zanima me, kako ocenjuješ rast tega civilnega gibanja v slovenskem prostoru, kako se na vaše delovanje odzivajo ljudje in akterji in snovalci anomalij v Sloveniji?
,,Vedno sem verjel v človeka,
vsak ima v sebi nekaj dobrega
in nekaj slabega.
Nihče ni samo slab ali samo dober.
Ti si eden od prvih puntarjev v Sloveniji in seveda na Primorskem, kjer se je začelo to gibanje …
Slovenskega človeka je treba osvoboditi vseh spon, ki mu jih je nadel kapitalistični družbeni red, kapital, ki nas razdvaja deli in dela hlapce. Osvoboditi se moramo evropske in domače politične srenje, ki nas skozi ekonomske in politične kazalce spravljajo v obupno stanje, tja, od koder ni vrnitve, tja, kjer kraljuje beda, neenakost in izguba suverenosti naroda.
Gospod Roman Leljak je napisal knjigo Speča UDBA, v kateri odkriva metode dela civilne obveščevalne in kontraobveščevalne službe v Sloveniji (ne pa vojaških, katerih pripadnik je bil tudi on sam). V knjigi je razgalil sezname ljudi, ki so nekoč delali in sodelovali s SDV (po Leljaku z UDBO) in jih označil kot negativce, ki so izdajali prijatelje, sodelavce, rodbinske člane. Menim, da Leljak v svoji knjigi in v javnih nastopih izdaja državne skrivnosti tedanje tajne obveščevalne in varnostne službe. Le ta je v času nastalih dogodkov delala v skladu s tedanjimi predpisi in navodili takratnega državnega aparata.
Sem član Društva SRP, ki je skupaj s člani Društva slovenskih pisateljev napisalo pismo predsedniku države Borutu Pahorju, ki ga v celoti objavljam.
Gospod predsednik Borut Pahor!
Vaša prisotnost in aktivno sodelovanje na srečanju militantnega krila SDS v Kočevski Reki ob obletnici postroja 27. Brigade TO nam samo potrjuje, da resnično niste kos funkciji, ki jo opravljate. Ali enostavno ne razumete poslanstva vloge, ki vam je bila zaupana na volitvah, ali pa ste se odločili, da boste s svojimi »spravnimi« dejanji tudi vi osebno spodkopavali državo Slovenijo. Od vas pričakujemo, da s svojo predsedniško avtoriteto ščitite ugled SV, teritorialcev in miličnikov in velike večine državljanov, ki smo s skupnimi močmi izpeljali plebiscitarno odločitev za samostojnost.
Vse kar se piše v zadnjem času na puntarskih straneh je odraz naše puntarske misli. Vsi pisci se zavedamo, da je puntarstvo gibanje namenjeno ljudem in da Slovenija potrebuje korenite spremembe. Sedanji družbenopolitični sistem onemogoča razvoj demokracije, zanemarja ljudsko voljo in vključevanje množic v vse procese, ki bi pomagali obubožani državi, da bi se postavila na lastne noge. Vse dosedanje vlade so bile nesposobne in zelo mačehovske do državljanov. Predvsem so zagovarjale kapital in svoje lastne interese. Tudi zdajšnja strategija vlade je enaka. Varčevalni ukrepi slonijo na prebivalstvu, na delavcih, ki jim lastniki kapitala in država jemljejo delo in vse možnosti za normalno življenje. Ljudstvo postaja čedalje bolj revno, a državni organi z vlado na čelu pa sprejemajo ukrepe, ki ljudi spravljajo v obup, saj imajo težave, kako preživeti družino. Državljani rešujemo banke, obubožano gospodarstvo, tehnološke viške in lastnike podjetij, tovarn, da lahko kapitalisti dosegajo zadovoljive dohodke in dobičke od vloženega kapitala. Dobro plačani direktorji, menedžerji in uradniki v panožnih zbornicah nas nenehno opozarjajo, da je naše gospodarstvo nekonkurenčno in da so delavci predragi. Pri svojih izračunih uspešnosti je vedno pomemben le dobiček in kar je najbolj žalostno, je delavec za njih samo drago produkcijsko sredstvo. Brez milosti ga zavržejo in svojo proizvodno selijo v kraje s cenejšo delovno silo.
V obrazložitvi, zakaj je bil izpuščen najbolj razvpiti slovenski zapornik, Ustavno sodišče navaja med drugim tudi 28. člen Ustave RS, ki je v bistvu načelo zakonitosti v kazenskem postopku. Citiram: Nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo dejanje storjeno. Ne vem, kaj se gredo naši pravosodni organi, kakšen butalski pravni sistem imamo in kdo so ustavni sodniki, ki na laž postavljajo vse odgovorne pravne strokovnjake: sodnike, preiskovalne sodnike, tožilce, ki so zadevo » Patrijo« s težkimi mukami pripeljali do konca. Mar so se omenjeni šli otroške igrice?
Obup je bolezen za smrt, zato ker je obup bolezen jaza. Ko človek obupa nad sabo, si v obupu hoče vzeti sebe, ker je storil nekaj, kar ni v skladu z njegovimi moralnimi načeli in ni v skladu z njegovim jazom. Obupanec obupa vedno zaradi nečesa, kar je v njem ustvarilo obup, nekakšno stanje duha, ki zahteva smrt, ki naj bi zaključila zgodbo s koncem življenja. Z obupom končati življenje je zavestno srečanje s smrtjo, to je samomor: morda pa je to sprava s SEBOJ, ki je v konfliktu z moralnimi normami, ki so prepredene s strahovi, ki nam s prstom kažejo, kako se moramo obnašati.