Verjetno nisem edini, ki ga od rane mladosti spremlja zgodba o narodu, ki si je skozi umetnost, kulturo zgradil svojo identiteto. Povezovala nas je beseda. Tista, ki podira zidove, odklepa okove. Velikane, ki so jo povili, smo vsadili vase. Rodil se je narod, na koncu država. Kljub vsemu je še nekaj manjkalo. Manjkal je preporod, revolucija in nihče ni resno pričakoval, da se bo le-ta tudi dejansko zgodila. In vendar se je! Zgodila se je izjemno hitro, kot se za pravo revolucijo tudi spodobi.
Ministrstvo za kmetijstvo je nedavno začelo z medijsko kampanijo, s katero promovira potrošnjo lokalne hrane. Gre za spodbujanje sprememb v vedenju družbe! Vsekakor zelo pozitivna akcija osveščanja, s katero želi država dvigniti nivo samooskrbe, kar bi imelo med drugim tudi zelo pozitivne gospodarske učinke. Jasno je, da če nam uspe dvigniti nivo samooskrbe z zelenjavo iz dosedanjih slabih 50 % na vsaj 80 %, bi to pomenilo veliko število novih delovnih mest na področju kmetijstva na eni strani, kakor tudi dvig kvalitete užite hrane na drugi. Posledice bi bile morda sčasoma vidne tudi na nivoju kvalitete splošnega zdravja. Iz naštetega lahko hitro razumemo, kako pomemben dejavnik je vedenje družbe in kako lahko pozitivne spremembe le-tega radikalno vplivajo na razvoj celotne skupnosti.
Odlomek pesmi Mali bogovi skupine Martin Krpan:
“Napihnjeni se odbijajo visoko v nebesa.
Zaradi pritiska si mašijo ušesa.
Z dolgimi prsti in majhnimi očmi
mali bogovi vidijo le, kar se jim zdi.”
Še ne dolgo nazaj, ko sem pogosto obiskoval Belgijo, sem imel med drugim priložnost spoznati aktivno sindikalistko, ki deluje v sindikatu enega izmed večjih podjetij. Ni me očaral le njen intelektualni naboj, podprt z visokim strokovnim znanjem, očaralo me je tudi njeno srčno razumevanje socializma, delovanja skupnosti in predvsem razumevanje odgovornosti do družbe. To ni bil tisti Egoistični socializem, ki ga poznamo pri nas in sem ga že opisal v prispevku Neznosna lahkost pezdetizma. To je bil humanizem, podprt z visoko integriteto znanja, sposobnosti in odgovornosti.
Zmotno je misliti, da v naši prelepi podalpski deželi vladajo sistemi, kot so kapitalizem, neoliberalizem ali denimo socializem. V ustvarjanju družbenih sistemov in pojmovanja delovanja skupnosti smo šli na tem prostoru veliko dlje; ustvarili smo novo formo – Pezdetizem!
Še ne tako dolgo nazaj smo se zgražali nad nivojem retorike, dejanj, morale in etike, ki je kot težko zaustavljiva diareja bruhala iz ust izbrancev v hramu demokracije. Nedvomno popoln poraz politične kulture in posledično skupnosti. Kritična javnost je bila skupaj z mediji zgrožena in sledile so številne visoko leteče razprave. Medtem so se vmes zgodile volitve in dobili smo novo vlado.
Nedvomno je informacija ključnega pomena za delovanje vsakega posameznika, kakor tudi družbenega sistema. Informacija je TEMELJ in dejansko povzroča gibanje v smislu, da se človek in posledično tudi družbeni sistemi neprestano odzivajo na informacije iz okolja. Tega dejstva se vodilne strukture zavedajo že od vsega začetka človeške zgodovine, saj omejevanje dostopa, kakor tudi posredovanje informacij družbi/posamezniku predstavlja enega najpomembnejših vzvodov moči. Iz tega naslova izhaja tudi manipulacija, ki je ena izmed osnovnih oblik človeškega vedenja in pomeni preračunljivo ravnanje, upravljanje z nekom. Da gre pri pojmu manipulacija za osnovno človeško lastnost, je razvidno že iz primarnega odnosa otrok-starš, kjer starši s pomočjo deljenja in omejevanja, skratka s pozitivno manipulacijo, vzgajamo otroka.
Hannah Arendt: “Večine zla na tem svetu ne povzročijo ljudje, ki bi izbrali zlo, pač pa mali ljudje, ki so se odtrgali od svoje človeške narave in ne razmišljajo.”
Deček izza ekrana!
Zleknem se v udoben fotelj ter v navidezni varnosti preko “okna v svet” spremljam svetovno dogajanje. Neštete stare podobe groze rutinirano letijo mimo mene. Novim se spretno izognem. Poplaknem suha usta ter se mastim z dobrotami. Niti opazim ne, kako z lahkoto žvečim meso trpečih in kako se mi po bradi cedi kri krvavečih, ki s svojimi življenji polnijo vsebino le-teh. Še opazim ne, da sploh nisem več človek! Nenadoma poči! Skozi ekran pade mlad deček! Star ne več kot 7 let, z zevajočo luknjo v glavi, obleži na mojem sveže zloščenem parketu. V paniki skočim in mu z dlanjo prekrijem rano. Začutim toplino možganov. Kri mi polzi med prsti. Vsak utrip možganov, ki ga začutim, postane glas umirajočega dečka: “želel sem se igrati”,“kdo si?”. Preplavi me je groza, v solzah lahko izustilm le:” Tvoj morilec!” ....... “Zakaj?” je bil njegov zadnji utrip!
Čustvovanje je eden pomembnejših, če ne celo ključnih elementov človeške osebnosti, o tem ni nobenega dvoma. Šele danes dobro razumem, kako zelo pomembna je popotnica, ki mi jo je podarila družina. Že v rani mladosti so mi, poleg ljubezni, v eno roko potisnili motorno žago, v drugo šah, pod pazduho pa Mojih šest kaznjencev Donalda Wilsona, ki je v meni vzbudila ljubezen do psihologije. Lepše popotnice si ne bi mogel želeti. Izkustvo, raziskovanje in nenehno opazovanje so moji stalni spremljevalci in ker ne obvladam univerzitetnega jezika, vam svoje ugotovitve najlažje prikažem skozi primer.
Imate dovolj dober želodec, da prebavite ves ta idiotizem, ki nam ga servira aktualna politika? Sam imam preventivno v bližini vedno pripravljeno vedro. Da mi gre ob njih na kozlanje, je mil izraz. Pri 40-tih sem postal panks, zato glasno kričim: »Dovolj imam tega SRANJA!«. Panka nam vsekakor manjka!
Nešteto zelo nazornih kazalcev kaže, da danes ne moremo več govoriti le o finančni krizi, temveč preprosto o popolni degeneraciji kulture. Za razmišljujočega je spremljanje domačega političnega teatra lahko izredno stresno. Brez dvoma gre za hudo kršitev osnovnega človeškega dostojanstva. Naslednji korak bo verjetno vsesplošna lobotomija, kar potrjujejo tudi zadnje informacije iz samega vrhovnega plenuma, da resno razmišljajo o nakupu večjega števila svedrov. Vse za narodov blagor!
Filozofija se je ujela v nekonsistentno metafizično mastrubacijo in popolnoma zavrgla izkustvo, zato se raje vračam v objem umetnosti, ki mi ta trenutek edina nudi odgovore. Če mi je Wagner razodel, da vsak sistem za vzdrževanje svoje večnosti »ugrabi« nosilne intelektualne stebre družbe, jih podjarmi in tako lahko vodi, je Rok Biček z Razrednim sovražnikom to dejstvo le še potrdil. Vzgoja in izobraževanje sta kot temelj družbene regeneracije popolnoma zatajila. Svojo osnovno vlogo sta preprosto zamenjala za hlapčevanje. Morda je posledica tega tudi dejstvo, da se mladi danes zaradi pomanjkanja lastne zavesti in domišljije raje kot z ustvarjanjem novih idej ukvarjajo z oživljanjem preživetih družbenih vzorcev.
Nedvomno so drevesa izredno hvaležna za pojav spletnih medijev, ki počasi in vztrajno izpodrivajo tiskane. Hvaležni smo tudi mnogi uporabniki, saj je enostaven dostop do ažurnih informacij osnovna podlaga za razumevanje in posledično razmišljanje. Za razliko od tiskanih ponujajo tudi interaktivno komunikacijo z uporabniki in prav ta odlična lastnost bi lahko omogočila razvijanje argumentiranih razprav, ki so v tako turbulentnih časih nujno potrebne. Vendar je ne! Imajo namreč hudo anomalijo: anonimnost!