Jure Aleksejev
Študent strojništva, avtor knjige Za pest esejev.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Jure Aleksejev
- Zadetkov: 10431
Danes se po medijih, še posebej tistih klasičnih, širi divje obračunavanje z mladimi. Knjige, še posebej vzgojni priročniki, intervjuji in predavanja so polni govora o nesposobni, naduti, zapiti, sebični, nevedni, leni, moralno in intelektualno degenerirani mladini. Enotnost pedagoške, sociološke, psihološke, kulturološke in še katere stroke je naravnost presenetljiva. Pristaši vseh smeri, neomarksisti, postmodernisti, freudisti, lacanisti in ludisti, oni na robu, oni na sredi in vsi kar jih je vmes, vsi se strinjajo, da je mladina postala razdiralska, malone barbarska sila in da je taka postala zaradi nepravilne tj. permisivne vzgoje, ki mladim ne postavlja omejitev in zahtev ter jim daje preveč pravic in premalo dolžnosti, preveč užitka ter premalo dela.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Jure Aleksejev
- Zadetkov: 6142
Danes menda živimo v civilizaciji paranoje. Veliko filmov je že bilo posnetih o vsesplošnem državnem nadzoru in veliko člankov je že bilo napisanih o omejitvah naše zasebnosti v imenu vojne proti terorizmu, vojne proti mamilom, internetnemu kriminalu itd. V Sloveniji je k temu še dodatno prispevala dediščina socialističnih tajnih služb, ki so nekoč preverjale, ali državljani morda izražajo kaka protidržavna mnenja in odstopajo od predpisane poti socializma. Vse to ustvarja ozračje, v katerem se ljudje panično umikajo v skrivno zasebnost. Hiše morajo biti obkrožene z visokimi ograjami in še višjimi živimi mejami, okna morajo biti neprestano zagrnjene z zavesami, vse zato, da »nas drugi ne bi gledali«. Če smo doma, moramo govoriti tiho, da »na sosedi ne bodo slišali«, če smo kje v družbi pa sploh ne smemo govoriti, saj nas lahko sliši kdo pomemben (oziroma mu naše besede sporočijo) in nam potem škodi. Glede na to, da vladne evidence vedo marsikaj o nas in da imamo na vsakem vogalu kamere na v vseh mogočih oblikah, v okolici Maribora celo zakamuflirane kot ptičje hišice, se to zdi kot precej utemeljena drža. Na vseh straneh nas gledajo in nadzorujejo. Ali pač?
- Podrobnosti
- Objavil(a) Jure Aleksejev
- Zadetkov: 7362
Pred kakimi tremi tedni sem v Večeru bral intervju z dr. Žigom Turkom, ki ga v zadnjem času popularno nazivajo »superminister«, morda zato, ker je izraz »straniščnometličar« nekoliko težko izgovorljiv. In enako kot ob priložnosti, ko je svoje ekonomske poglede demonstriral z metlico za WC, so bili tudi tokrat njegovi argumenti nekoliko nenavadni, čeprav ne tako zelo. Večinoma je šlo za značilno »politična« izmikanja vprašanju, toda ko so prišli do vprašanja zasebnih šol se je prejšnje okolišenje razkadilo. Tako sem lahko bral, da v Sloveniji vlada iracionalen strah pred zasebnimi šolami, ki se vleče še iz socializma in je popolnoma neosnovan. Zasebne šole namreč v ničemer ne ogrožajo javnih in jim ne znižujejo kakovosti, kvečjemu s povečanjem konkurence prispevajo k njenemu izboljšanju. Tudi to, da zasebne šole odžirajo denar javnim ni res, saj se zasebne šole s koncesijo po financiranju ne razlikujejo o javnih.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Jure Aleksejev
- Zadetkov: 6314
Danes skoraj ne mine dan, da ne bi v medijih kdo omenil znamenitega vprašanja: »Kje neki so mladi? Prihodnost je v njihovih rokah, oni pa stojijo in se nič ne borijo zanjo.« Splošno pričakovanje javnosti (še posebej intelektualnega dela) je torej nekakšen divji, nebrzdan mladinski upor zoper državno avtoriteto in stvaritev nekakšnega alternativnega družbenega reda. Zgolj običajno umetniško ali intelektualno delovanje ni dovolj (meni so v nekem spletnem komentarju recimo očitali, da sem preveč analitičen in premalo uporniški); zahteva se fizična akcija, revolucija. Vzporedno s tem pričakovanjem se seveda širi tudi razočaranje, saj z izjemno kamenjanja parlamenta in januarja končane zasedbe filozofske fakultete ni nobenih znakov, da bi se takšna revolucija pripravljala. Ravno nasprotno, zdi se, da se mladina čedalje bolj vdaja v enolično rutino vse dlje trajajočega šolanja, ki jo razbija divje vdajanje hedonizmu in opitosti. Grdi mladi, nič se nočejo boriti zase in druge.