Avtorica: Elena Pečarič

Intervju s Tomažem Pangeršičem

Posnetek: Mirjana Brelih

Vabimo vas h poslušanju predavanja dr. Hanuša, enega izmed najpomembnejših raziskovalcev konoplje na svetu. Sodeloval je v ekipi, ki je odkrila endokanabinoidni sistem v človeku.
Iz prve roke lahko izveste več o teh odkritjih in kako pomembno vlogo imajo za zdravje ljudi. Danes poznamo 141 kanabinoidnih spojin in 1068 drugih spojin v konoplji. Vedno bolj se zavedamo tudi pomembnosti terpenov in flavonoidov, ki so v rastlini konoplji. Vse te substance delujejo v sinergiji. Sintetizirana zdravila iz konoplje, ki jih farmacevtska industrija zelo drago prodaja, niso niti približek tega kar nam nudi naravna rastlina konoplja. Človek ne more ponarediti življenja. Preko 130000 objavljenih študij o konoplji nam pove, da je nekaj zelo pomembnega v tej rastlini. Raziskave se nadaljujejo in dr. Hanuš napoveduje konoplji zelo svetlo prihodnost. In s to mislijo bomo vsaj danes zaključili tudi mi.

Pripravila in posnela: Gregor Škerl & Mirjana Brelih

Bili smo pred begunskim centrom Brežice. Težko je ostati objektiven. Poročamo kar smo v enem popoldnevu videli in slišali.

Na eni strani prostovoljci, dobrodelne organizacije, policisti, gasilci, vojaki, zdravstveni delavci, ki delajo dan in noč v izrednih razmerah. Hvala vam. Na drugi strani pa katastrofalne razmere, ne vredne človeka. Ljudje za ograjo, drug zraven drugega v blatu, na mrazu, brez vode, brez hrane, izmučeni, lačni, žejni. Slišali smo, da hrana in voda ostaja v zbirnem centru, dokler se nekaj avtobusov ljudi ne odpelje. Množica je prevelika. Bojijo se izgredov, če bi začeli deliti hrano. Na posnetku več o tem. Ljudje puščajo odpadke na tleh, saj nimajo izbire. V centru namreč nismo opazili nobenih zbiralnikov odpadkov. Nerazumljivo je tudi, zakaj se v centru ne organizirajo cisterne z vodo. To je vendar osnova za življenje. Tega se res ne sme odrekati ljudem. Bilo pa bi tudi bolj ekološko in ceneje.

Tudi prebivalci EU se delimo med sabo. Nekateri sočustvujejo in želijo pomagati, nekatere je strah, nekateri pa so celo sovražno nastrojeni. Odgovorov nimamo, opozarjamo pa na podoben vzorec izpred 2. svetovne vojne, ko sta bila strah in sovraštvo uperjena v Žide. Danes pa v muslimane. Najmanj kar lahko storimo je, da v svoje trditve postavimo dvom. Naj se zgodovina ne ponovi.

Kot vedno rešujemo le simptome. Ne sprašujemo se o vzrokih in odgovornosti. V ozadju so velike finančne igre, vemo, da je vojaško industrijski kompleks najpomembnejša gonilna sila kapitalizma.

Zaključujemo z znano mislijo Einsteina, da zavest, ki je problem ustvarila, ga ni sposobna rešiti. Nujna je radikalna sprememba v naši zavesti. Pa bo?

Posnetek: Jerneja Čater

Knjižnica Domžale

Namen filozofskih večerov je širjenje abstraktnega mišljenja, spoznavanje sveta, v katerem živimo - kako vprašanja, ki si jih postavlja znanost in njeni lastni odgovori v celoti spreminjajo naša dojemanja o nas in svetu na splošno.

Dušan Rutar

Materina roka

Nadaljevanje resnične zgodbe

Preden je oče posilil Ano, svojo hčerko torej, pri njenih enajstih letih, je stopila na prizorišče mama. Ana ni mogla dojeti, da lahko mati stori svoji hčerki kaj takega, kot je storila njej. Ko ljudje premlevajo o posilstvih, navadno mislijo na moške, ki posiljujejo ženske, ali na primer na duhovnike, ki spolno zlorabljajo tuje otroke. Izjemno red­ko se zgodi, da kdo omeni mater, ki kaj takega stori lastni hčerki.

Ana ne pozna besede, s katero bi opisala dogajanje. Opisa­no je v knjigi, ki jo držite v roki. Opisano je, ker je tako prav, ker je treba pretrgati molk številnih otrok, ki trpijo iz dneva v dan in ne prenašajo le nasilja duhovnikov, temveč prenašajo tudi nasilje očetov in nasilje mater.

Ana pričuje za nasilje staršev nad otroki.

Knjiga se konča na način, ki ga je Žiga Valetič opisal ta­kole:

“Priznam, prve knjige nisem niti pogledal. V tako težke izkušnje se je človek včasih pripravljen vživljati, spet drugič seveda ne. Me je pa ta druga knjiga popol­noma razorožila … Brez nje bi bila prva knjiga polo­vična, zdaj pa je vse skupaj zaokrožena zgodba, ki ima, za nameček, najboljši možni konec. To delo izraža ogromno človeškega poguma – pri obeh vpletenih – in ogromno kakovostne refleksije nekega procesa, ki se bo šele sčasoma pokazal za uspešen, in neverjetno drago­cen proces preobrazbe.”

Mehka vezava, 13,5 x 21 cm, 198 strani.

Leto izdaje: 2015

Dušan Rutar - Psihologija v kapitalizmu

Dušan Rutar

Duhovnikova sobica

Nisem kriva

Psihologi so že pred časom nesporno dokazali, da pomanjkanje pristnih medčloveških odnosov ne tlakuje le poti v osamljenost in odtujenost, ne ustvarja zgolj hladnih prostorov med ljudmi in duhovne puščave, temveč je tudi pomemben vzročni dejavnik pri občutkih nesreče, pri depresijah in samomorih ter celo fiziološki dejavnik, zaradi katerega nekateri ljudje resno zbolijo in na koncu umrejo.

Tretja zgodba o Ani je na žalost zelo človeška ponazoritev popolnega zloma pristnih medčloveških odnosov, zaradi česar se skupaj z njo spustimo do dna, v pekel. Zelo pomembno vlogo pri tem odigra duhovnik, ki je sicer šolan, da pomaga drugim ljudem.

Zaupanje zlorabljenega otroka v odraslega šolanega človeka, ki vsak dan pri maši pridiga ljudem o pomenu prijateljstva, ljubezni, medsebojne pomoči in duhovnosti, je tako rekoč brezmejno, zato je to, kar se zgodi v duhovnikovi sobici, polni knjig, pridušene svetlobe in prijetnih vonjav, ultimativni dokaz popolne izprijenosti, pokvarjenosti, cinizma in bede ne le človeškega osebka, ki se sicer trudi, da bi mu ljudje zaupali, temveč tudi korporacije, ki mu sprenevedavo dovoli, da zlorablja ljudi.

Nikoli ni odgovarjal za svoja dejanja, toda če obstaja bog, v katerega je kdaj morda celo iskreno verjel, se bo cvrl v peklu.

Ana se je izvlekla, čeprav je dolgo verjela, da je sama kriva za vse. Danes ve, da je čista in da so bili za njeno trpljenje krivi drugi. Ne le oče in mati, temveč tudi duhovnik.

Mehka vezava, 13,5 x 21 cm, 170 strani.

Leto izdaje: 2015

Tokrat smo se srečali z najbolj elementarnim delom, ki je hkrati tudi temelj za sestavljanje večjih enot – to je minimalizem. Poslušali in premislili smo, kaj to pomeni v glasbeni umetnosti, pogledali pa smo tudi, kako to razumejo druge umetnosti in kaj je pravzaprav tisti najmanjši, minimalni košček, da lahko nekaj ustvarimo.

Tudi izrečena beseda ima v sebi primarni zvok, ton, temelj glasbe - vendar šele v povezavi z ostalimi zvoki dobi pomen. Minimalizem je torej nekaj, kar je vedno prisotno, a se zaradi množice ostalega izgubi.

Predavanje v okviru cikla Misliti in poslušati glasbo.

Posnetek: Marjetka Matić

Pripravila in posnela: Mirjana Brelih

Objavljamo pogovor z dr. Mojco Senčar, predsednico slovenske Europe Donne. Odgovarjala je na enaka vprašanja kot dr. med. Josipina Ana Červek in dr. Tanja Bagar, katerih prispevke smo že objavili.

Tudi dr. Senčar, ki se sama zdravi z zdravili iz konoplje, pove, da slovenska zdravstvena stroka nima znanja o endokanabinoidnem sistemu, niti nima interesa da bi nadoknadili zamujeno. Predvideva, da je to posledica prohibicije konoplje. V Sloveniji je namreč konoplja še vedno v 1. skupini prepovedanih drog. 15 držav EU že ima v svoji zakonodaji opredeljeno uporabo konoplje za medicinske namene. Objavljenih je na stotine študij o njeni zdravilnosti. Pri nas pa so pacienti, ki se zdravijo s konopljo obravnavani kot kriminalci. To povzroča hude duševne stiske. S tem so kršene človekove pravice, varuhinja le teh pa molči. Torej sodeluje. Kršena je slovenska ustava in nič koliko dokumentov, katerih podpisnica je tudi Slovenija, zgodi se nič.

Posnetek: Mirjana Brelih

Bili smo v družbi misijonarja Pedra Opeke, ki je obiskal knjižnico Otona Župančiča. Pogovor z njim je vodil Bernard Nežmah. Pedro Opeka nam je pripovedoval o svojih bogatih in zanimivih izkušnjah iz njegovega življenja. Njegova ljubezen do ljudi je pravi navdih in vzgled. Sporoča nam, da se moramo najprej združiti kot ljudje ne glede na svojo pripadnost. Ni pomembno ali si kristjan, musliman, begunec, politik, levi ali desni. Vredno razmisleka.

Posnetek: Mirjana Brelih

Danes so v osmih slovenskih mestih potekali shodi na katerih so kmetje opozorili na vse večje težave v kmetijstvu in gozdarstvu ter na posledice, ki jih imajo te na gospodarstvo, razvoj podeželja in celotno družbo.
Želijo:
1. Slovenski kmetje želimo poštena razmerja cen v verigi preskrbe s hrano.
2. Kmetje želimo, da potrošnik lahko brez dvoma izbere živila slovenskega porekla.
3. Kmetje želimo, da se ustavi uvoz pridelkov po nizkih cenah in previdno ravnanje pri liberalizaciji kmetijskih trgov.
4. Kmetje želimo, da je slovenska agroživilska veriga dobavitelj hrane v javne ustanove v Sloveniji
5. Kmetje želimo, da se v verigi preskrbe s hrano uveljavijo poštene prakse.
6. Ustreznejši ukrepi in zakonodaja v primerih naravnih nesreč.
7. Učinkovitejši odziv EU in države na stanje v kmetijstvu.