Pripravila in posnela: Tanja Cvetrežnik

Tik pred žetvijo konoplje sem se odpravila na slovenski Kras, našla njivico konoplje in si pogledala kako izgleda v naravi. Ste vedeli kakšne možnosti ponuja ta preprosta rastlina? Vabim Vas, da se mi za kratkih 10 minut pridružite v razmišljanjih o konoplji, vsesplošno nerazumljeni in neizmerno uporabni rastlini.

Posnetek: Jerneja Čater

Filozofski večer - knjižnica Domžale, januar 2016

Posnetek: Mirjana Brelih

Kakšna je vloga ženske v islamu danes? Ali in kako se razlikuje od vloge ženske na t. i. Zahodu oz. v krščanstvu? Ko naslavljamo predstavo o domnevno zatiranih zakritih muslimankah, moramo hkrati misliti tudi t. i. emancipirano žensko in se vprašati, ali je res osvobojena vsakršnih kulturnih, političnih in družbenih zapovedi njenega vedenja. Ali je v zakrivanju muslimank nujno razumeti podrejanje in ali lahko pri tem vlečemo vzporednice z imperativom lepote (suhost, zapeljivost, razgaljenost), ki se mu morajo (prostovoljno) podrejati t. i. zahodnjaške ženske? Kako razumemo reprezentacije manjšinskih skupin, še posebej žensk, predvsem pa orientalistične reprezentacije Drugega? Ali smo sposobni razločiti dejansko skrb za varnost in dobrobit žensk od zlorabe desetletnih prizadevanj progresivnih in feminističnih gibanj za namen širjenja nestrpnosti?

Na omizju so sodelovale:

Ana Frank, raziskovalka religijskih diskurzov v kontekstu enakosti spolov in diskriminacije, avtorica knjige »Feminizem in islam. Turške ženske med Orientom in Zahodom«,

Faila Pašić Bišić, dolgoletna zagovornica deprivilegiranih, humanitarna delavka in aktivistka na področju medkulturnega dialoga, nominiranka za Delovo osebnost leta 2015,

Anja Zalta, sociologinja religije, etnologinja in kulturna antropologinja, raziskovalka na področju primerjalne religiologije, religije in človekovih pravic, religijskih manjšin, spola in religije.

Moderatorka: Veronika Bajt, raziskovalka na Mirovnem inštitutu.

Posnetek: Mirjana Brelih

Gost v okviru cikla pogovornih večerov Zeleni poklici je strokovnjak arborist in publicist za hortikulturno področje iz Arboretuma Volčji potok Matjaž Mastnak. V arboretumu se ukvarja z drevnino, predvsem z vrtnicami, in z vrtnarstvom.
Matjaž Mastnak tudi predava na Šoli za horitkulturo in vizualne umetnosti v Celju in na Biotehniškem centru v Naklu. Z gostom se je pogovarjal Peter Ribič.
Več o Matjažu Mastnaku si lahko preberete na njegovi spletni strani. Knjige Matjaža Mastnaka.

Knjižnica Otona Župančiča, januar 2016

Posnetek: Jerneja Čater

Na tokratnem predavanju je predavatelj govoril o Kantovem razlikovanju med ugodjem in razumevanjem. Pokazal je, zakaj je dobro vezano na razumevanje, medtem ko je ugodje vezano zgolj na občutke.

Predavanje je v okviru cikla Filozofija današnjega časa.

Knjižnica Otona Župančiča

Pripravil: Gregor Škerl

Ob izdaji knjižice "Kaj je res o GSO - Kaj ni res o GSO"
zagovornika GSO-jev prof. dr. Bohaneca, je čas, da se odpre širša debata o GSO.

Temu primerno bom predstavil več različnih vidikov strokovnjakov.

Pripravila in posnela: Mirjana Brelih

Pogovarjali smo se z avtorjem knjige Konoplja, zavest in zdravje, ki je bila izdana pri založbi ARA. Bogdan Kristofer Meško je talentiran slikar, glasbenik, družbeni aktivist, pisec in prevajalec. Avtor prvega sanskrtsko-slovenskega slovarja in prevajalec antičnih spisov. Prav tako pa tudi avtor predlogov zakonov o konoplji, o samozdravljenju in o osnovnem bivanju. Zbranih je bilo 30.000 podpisov in leta 2013 je civilna iniciativa predloge zakonov vložila v DZ. Vse parlementarne stranke so predloge zakonov zavrnile.

Učinek kajenja konoplje je povišana pozornost in ozaveščanje informacij shranjenih v podzavesti. Iz potlačenih želja zelo pogosto izvirajo kulise, ki zakrivajo naš pravi svet, iz njih pa nastajajo zlagani svetovi z neuresničljivimi željami.

Včasih je treba prisluhniti edinemu, spet drugič je treba zavrniti, kar verjamejo vsi.

Pomemben del knjige je prevod konopljinega manifesta, ki si ga lahko ogledate TUKAJ.

Sveto, januar 2016

Posnetek: Jerneja Čater

OSREDNJA knjižnica Celje

Ob koncu leta objavljamo vseh 13 delov pogovora med Antonom Komatom in Gregorjem Škerlom. Za dragocen prispevek se obema iskreno zahvaljujemo.

"Morda je bil trajnostni razvoj pred desetletji še uporabna paradigma, danes je zgolj romantično sanjarjenje. Toda o trajnostnem razvoju še vedno govorijo politiki. Dejstvo je, da ljudje delamo samo še zato, da preživimo, ne da živimo. Kajti profit je uničil življenje ljudi, nazira njihovo golo prezivetje. Zato smo dolžni pripraviti in izvajati lokalni načrt preživetja, katerega temeljni cilj je samooskrba z osnovnimi biotskimi potrebami človeka. To pa so bivališča, lokalna proizvodnja osnovnih dobrin preživetja in virov energije, hrana in voda, zdravstveno varstvo in šolski sistem.
Za zagotavljanje teh osnovnih sposobnosti preživetja ljudi se kršijo lahko tudi zakoni. Pravičnež je sam sebi zakon, piše na steni katakombe v Rimu."

Bodimo budni v 2016!

Ekipa Za-misli

Intervju z Antonom Komatom; "Osvobodimo svobodo" 1. del – sonce

Intervju z Antonom Komatom; "Osvobodimo svobodo" 2. del – VODA

Intervju z Antonom Komatom; "Osvobodimo svobodo" 3. del – ZRAK

Intervju z Antonom Komatom; "Osvobodimo svobodo" 4. del - LOKALNA EKONOMIJA

Intervju z Antonom Komatom; "Osvobodimo svobodo" 5. del - ZDRAVA PREHRANA

Intervju z Antonom Komatom; "Osvobodimo svobodo" 6. del - GSO in strupi okoli nas

Farmacija zdravi, narava pozdravi - intervju z Antonom Komatom, 7. del

Mediji in propaganda - intervju z Antonom Komatom, 8. del

Izobraževanje, izobrazba ali znanje? - intervju z Antonom Komatom, 9. del

Indoktrinirana znanost, industrija kapitala... zeleni preboj - intervju z Antonom Komatom, 10. del

Novodobna vojna z novodobnim orodjem/orožjem - Intervju z Antonom Komatom, 11. del

1% bogatih poseduje in upravlja 99% bogastva - Intervju z Antonom Komatom, 12. del

Svoboda, še vemo kaj je to? - Intervju z Antonom Komatom, 13. del

Pripravila in posnela: Mirjana Brelih

Še leta 1961 je konoplja rastla povsod, ljudje so jo vse splošno uporabljali. Rok Svetek zelo dobro pozna zgodovino pridelave in uporabe konoplje na našem ozemlju in v svetu.
Danes je v Sloveniji spet legalna pridelava konoplje za industrijske namene. Regulacije, ki jih je politika sprejela na tem področju, pa pridelovalce postavljajo v položaj odvisnosti. Pod pretvezo, da je tako določeno v EU, so politiki sprejeli omejitev 0,2% dovoljenega THC-ja v konoplji. Civilna iniciativa je odkrila, da je ta omejitev v EU vezana izključno na subvencije. V Sloveniji imamo sedem avtohtonih sort konoplje, nobene pa ne smemo gojiti, ker vsebujejo malenkost več THC-ja od 0,2%.
V predavanju boste slišali tudi zakaj naša telesa potrebujejo konopljo, kaj konoplja pomeni za nas v kmetijstvu in drugih panogah, pa tudi zakaj je njen razcvet blokiran. Poučno in zanimivo, priporočamo.
Sejem Narava zdravje, november 2015.