Posnetek: Mirjana Brelih

Spoznali smo se s simpatičnim mladim parom, ki si je ustvaril svojo blagovno znamko Luni. Izdelujeta oblačila iz konoplje, ki so ekološka, večnamenska in zelo vzdržljiva. Nam je res potrebno ves čas kupovati novo?
Konoplja ima zelo velik potencial na mnogih področjih. Najmanj kar lahko storijo politiki je, da s svojimi nesmiselnimi regulacijami, ne omejujejo njenega razcveta. THC v konoplji ščiti rastlino, v Sloveniji pa je v konoplji za industrijske namene dovoljeno zgolj 0,2 % THC-ja. To pomeni tudi manjši donos. Nič kaj vzpodbudno.

Ker se vrstijo glasbene ideje tokrat okoli umetniških -izmov, smo prisluhnili temu, kar nosi v sebi konstruktivizem. Prav gotovo se vsi strinjamo, da je konstrukt tisto, kar neko celoto drži skupaj – toda vprašanje mora biti nekoliko bolj natančno: kaj je tisto, kar celoto drži skupaj?

Ali je to res prisotno samo v arhitekturi, kjer govorimo o konstrukciji? Zagotovo ne.

V okviru cikla Misliti in poslušati glasbo.


Posnetek: Marjetka Matić

Posnetek: Jerneja Čater

Predavatelj je govoril o pravičnosti in človeški veri vanjo, poleg tega pa še o veri v razum. Zanimalo ga je vprašanje, kaj se dogaja danes z ljudmi, ki prenašajo nepravičnosti kapitalističnega sistema iz dneva v dan in se obenem sklicujejo na razum.

Predavanje je v okviru cikla filozofskih predavanj Filozofija današnjega časa.

Knjižnica Otona Župančiča

Spremljanje beguncev v Turčiji, na grških otokih, na makedonsko-srbski meji in nadaljnji poti proti Madžarski ter na slovenskih mejah je le pol zgodbe. Druga polovica je večletno spremljanje in raziskovanje izvornih kriznih žarišč po svetu. Oboje je dalo Delovemu novinarju Boštjanu Videmšku podroben vpogled v begunsko krizo. V humanitarno krizo. V evropsko krizo. Zaradi svojih bogatih terenskih izkušenj in osebnega angažmaja je Videmškov uvid v trenutno najbolj aktualno dogajanje prodornejši od suhoparnih poročil. Na festivalu je predstavil svoje izkušnje pri delu z begunci in z oblastmi v naštetih državah, ki so se na zelo različne načine soočile s prihodom množice. Kje je evropska politika in kje je ostal človek?

Predavanje je bilo v sklopu medijskega festivala Naprej/Forward.

Posnetek: Marjetka Matić

Posnetek: Mirjana Brelih

Barbka Špruk je aktivistka na področju psihiatrije. Njena Resnična zgodba iz psihiatrije opogumlja vse več ljudi, da povedo kaj se jim je dogajalo v času zdravljenja na psihiatriji.

Tokrat je spregovorila mama treh otrok, gospa Jasna. Njen sin se je pri 17-ih letih zaradi čustvene stiske znašel v neusmiljenem kolesju psihiatrije. Njegovi izvidi pokažejo, da na začetku zdravljenja ni imel nobene diagnoze, po več letnem konzumiranju psihiatričnih zdravil, pa je pridobil kar nekaj težkih diagnoz. Kaj se dogaja?

Posnel in pripravil: Gregor Škerl

Novinarska konferenca Odbora za konopljo 18.11.2015, kjer so predstavniki Odbora za konopljo (OKO), ki ga sestavljajo nevladne organizacije, strokovnjaki in aktivisti s področja konoplje, predstavili stališča do trenutne zakonodaje in političnih predlogov na
področju konoplje.

Posnetek: Jerneja Čater

Namen filozofskih večerov je širjenje abstraktnega mišljenja, spoznavanje sveta, v katerem živimo - kako vprašanja, ki si jih postavlja znanost in njeni lastni odgovori v celoti spreminjajo naša dojemanja o nas in svetu na splošno.

Knjižnica Domžale, 10. nov. 2015

Pripravila in posnela: Mirjana Brelih

Tjaša je doživela vrsto težkih preizkušenj. Njeno življenje je bilo ogroženo.

Tako kot večina ljudi, je tudi Tjaša zaupala uradni medicinski stroki. Konvencionalno zdravljenje je rutinsko in Tjaša je začela prejemati obsevanja in kemoterapijo v obliki kapsul. To je tako oslabilo njen organizem, da so ji predpisovali še druga zdravila.

Zdravila pa se je tudi s konopljino smolo in odkrivala alternativne naravne možnosti za zdravljenje. Raziskala je, kakšne posledice ima konvencionalno zdravljenje, ki zdravi samo simptome, ne pa tudi vzroke za nastanek bolezni. Eden glavnih vzrokov za nastanek raka je zakisanost telesa. Kemična zdravila pa telo še bolj zakisajo. Imajo tudi stranske učinke, za katera pa so že pripravljena druga zdravila. Anton Komat pravi, da je farmacija ugrabila medicino.

Telo ima sposobnost, da se samo zdravi, če mu le pomagamo, da odstranimo škodljive vplive, ki so v bolezen pripeljali. Vzroke torej. Tjašini izvidi so danes čisti. Pravico imate slišati.

Več o zdravljenju s konopljino smolo TUKAJ.

Pripravila in posnela: Mirjana Brelih

Prohibicijo konoplje davkoplačevalci zelo drago plačujemo. Konoplja pa je zelo razširjena med ljudmi. Prohibicija tega ni nikoli preprečila. Odkar pa se javnost ozavešča o njenih zdravilnih potencialih, je povpraševanje še toliko večje. Ljudi ne zanima več politični in kvazi strokovni kaos okoli konoplje, pač pa praktični nasveti kako se zdraviti s konopljo.

Dr. Raphael Mechoulam, ki je odkril endokanabinoidni sistem v človeku, je nominiran za Nobelovo nagrado. Tako pomembno je to odkritje. Konoplja neposredno vpliva na ta sistem in posledično na vse fizioloske procese v telesu. Dobra novica je, da si jo lahko vzgoji vsak sam. Tako bi bilo to zdravilo tudi cenovno dostopno vsakomur. Slaba novica pa je, da tvegaš kazenski pregon, kar je neetično in nemoralno.

Če prohibicije ne bi bilo, potem ta posnetek sploh ne bi bil potreben. Dejstvo pa je, da mnogo ljudi išče konopljino smolo na črnem trgu. In prav vam namenjamo nekaj praktičnih nasvetov. V nadaljevanju se bomo potrudili tudi, da vam podrobno predstavimo metodo pridobivanja konopljine smole z destilacijo, ki se za razliko od metode omenjene v prispevku, lahko izvaja tudi v zaprtih prostorih.

Pogovarjali smo se z Božidarjem Radišićem, dolgoletnim aktivistom za konopljo, ki predava tako po Sloveniji kot po tujini. Sodeluje z najpomembnejšimi svetovnimi strokovnjaki na tem področju in se predano bori za pravico ljudi do izbire, kako se bomo zdravili.

Predavanje, ki ga je imel na sejmu Narava - zdravje 2015 si lahko pogledate TUKAJ.

Posnetek: Mojca Dular

Odred (ali kako osrečiti druge proti njihovi volji) je po veliki knjižni uspešnici Panika (2003) Desin tretji roman za odrasle. V njem na komičen in sarkastičen način prikazuje nastanek in razvoj politične stranke. Glavni protagonisti romana se spoznajo na odprtem psihiatričnem oddelku, ugotovijo, da so skupaj močnejši in ustanovijo Ljubezenski odred – krajše poimenovan tudi LO ali Odred, kasneje še Stranko preprosto poštenih. Ne združijo jih le vsakodnevne skupinske terapije, ampak tudi občutek za popravljanje krivic, ki jih zaznavajo v bližnjem okolju. Močna želja po osrečevanju drugih in njihovi dobri nameni pa kmalu prestopijo zidove psihiatrične bolnišnice.
S priljubljeno pisateljico se je pogovarjala Simona Kopinšek.