Srečevanje nas je tokrat pripeljalo do glasbe, ki se spogleduje z dadaizmom, torej umetniškim gibanjem, ki praznuje natančno svojo 100-letnico. Prav zvočna magija glasbe je dala možnost za razcvet te oblike ne-umetnosti, te edine prave anti-umetnosti. S tem se pokaže glasba kot tista, ki je zmožna odpreti vedno nove poti za mišljenje, poslušanje in razumevanje umetnosti zvoka.

Predavanje je bilo v okviru cikla Misliti in poslušati glasbo.

Posnetek: Marjetka Matić

Gospa Marija Pukl, sekretarka Vlade RS je že pred časom izrazila interes, da bi se tudi sama preizkusila v vlogi osebne asistentke. To priložnost ji je omogočil Viki Vertačnik zaposlen na Društvu YHD kot koordinator programa Neodvisno življenje hendikepiranih, vodja programa Bontonček. Viki je sicer po izobrazbi profesor zgodovine in nekaj let je tudi aktivno poučeval, sedaj pa je član maturitetne komisije in ocenjevalec. V prostem času pa šahist. Ker je povsem slep, pri svojem delu potrebuje pomoč v obliki osebne asistence. Prav tako občasno pomoč potrebuje tudi v osebnem življenju, saj imata z ženo, ki je tudi hendikepirana, hčerko Tjašo.
Upajmo, da bo gospa Pukl po tej izkušnji pripomogla k hitrejšnemu sprejetju Zakona o osebni asistenci, ki je že v parlamentu in čaka na, da ga koalicija vloži!

Posnetek: Jerneja Čater

Filozofski večer

Knjižnica Domžale

Posnela: Mirjana Brelih

Medovite trajnice so nič drugega kot racionalizacija. Pametni gojijo med cvetočimi rastlinami trajnice in če so te se medovite in gojene na način , ki ne onesnažuje okolja, je to prispevek, ki je trikrat potenciran. Pa poglejmo kako pametni smo.
Čebele imajo rade lipo, slovensko tradicionalno drevo. Vendar so lipe v nemilosti in to zato, ker se iz njih posipa sladkor. Hočemo živeti v sterilnem okolju, čeprav ga zastrupljamo na vsakem koraku.
V naši družbi je nekaj hudo narobe, saj želimo izločiti čebele povsod, kjer se ljudje gibljejo. Naročniki celo prepovedujejo zasaditev rastlin, na katerih bi se pasle čebele.
Imamo predpis, ki prepoveduje sajenje strupenih rastlin v okolici vrtcev in šol. Gospa Golob Klančnik opozarja, da s tem izoliramo mlade od življenja. Strupene rastline so del življenja in otroci bi se morali z njimi spoznavati. Kako naj se naučijo obnašanja v naravi, če jih povijamo v vato? Smo del narave in napredek bi bil, da se spet naučimo sobivanja.
Predavatelji: Matjaž Mastnak, Jožica Golob Klančič in
Mojca Rehar Klančič

Pogovarjali smo se z Luko Mescem, dr. Ljubico Marjanovič Umek, Metko Naglič in dr. Barbaro Rajgelj, ki so nam razložili nekatera dejstva glede referenduma, pravic otrok in starševstva. V ta namen so pokomentirali par izjav nasprotnikov novele Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

Posnetek: Marjetka Matić

Pripravila in posnela: Mirjana Brelih

Ljudje smo del narave. Včasih so se ljudje veliko bolj zavedali soodvisnosti z naravo. Od nekdaj so se ljudje zdravili s konopljo. Danes lahko to še nadgradimo in tudi strokovno razložimo zakaj konoplja zdravi.

CBD olje je narejen iz konoplje za industrijske namene (zelo nizek THC)in ga lahko kupimo prosto v prodaji. Je človeku prijazen in ne povzroča neželjenih stranskih učinkov tako kot klasična farmacevtska zdravila. Konoplja z višjim procentom THC-ja se kljub velikemu terapevtskemu potencialu, žal drži v represiji.

Gregor Zorn nam v posnetku predstavi praktične informacije o CBD olju, bolj podrobno predstavitev CBD olja pa lahko slišite na posnetku njegovega predavanja TUKAJ.

Nismo mogli, da se ne bi odzvali na poziv škofa Stanislava Zoreta kako naj ob prihajajočem referendumu glede Zakona o zakonski zvezi, po njegovem, glasujejo kristjani. Sprašujemo se, kdo ste Vi spoštovani škof, da si upate soditi? In nam pamet soliti o tem, kaj je prav in kaj ni? Zato za Vas, tale moj šibek glas. Za vse druge pa pojdite na volišča in sami presodite o tem ali je že ta pravi čas, da ljubezen in ne revanšizem prevzame nas.

Ker smo že vstopili v sveto leto, bomo škof Zore, tokrat do Vas prizanesljivi, odpustljivi in Vam usmiljenja naklonili.

Boštjan Videmšek, Tomo Križnar in Luka Mesec so komentirali izjave o beguncih.

Pripravila: Marjetka Matić

Pripravila in posnela: Mirjana Brelih

Stoletja se je akumuliralo znanje o moči zdravilnih rastlin in njihovi uporabi. To je izjemna kulturna dediščina naroda, pravi Anton Komat. Tudi konopljo so naši predniki v različne namene uporabljali že tisočletja.
Naša kulturna dediščina, naše bogato ljudsko izročilo, je sedaj blagovna znamka v lekarnah pod imenom "zdravila brez recepta". Brez javnih razprav se je seznam zelišč, ki jih je farmacija privatizirala, daljšal. Prodajajo se samo še v lekarnah v obliki kapsul, tablet, sirupov in vprašanje kdaj nabranih cajev. Civilne iniciative se borijo, da se ne bi prav to zgodilo tudi s konopljo. Konoplja je velika konkurenca farmacevtski industriji. Lahko bi zmanjšali porabo analgetikov, antidepresivov, protivnetnih zdravil itd. Borimo se za pravico do samooskrbe. T.i. medicinska konoplja je vroča tema. Pripravljajo se spremembe na tem področju. Vendar ze izraz medicinska konoplja ustvari vtis, da se o tem lahko pogovarja samo stroka. V resnici gre za eno in isto rastlino, ki so jo naši predniki uporabljali ze tisočletja. Ne dovolimo, da si farmacija prilasti znanje, ki ga imamo. Ne dovolimo, da nas poneumljajo. Pozdravljamo pa vsakega zdravnika, ki ga iskreno skrbijo stranski učinki konvencionalnih zdravil in ga zanima terapevtski potencial, ki ga konoplja ima.
Tanja je ustanovila društvo za zdravljenje s konopljo Hopla Konoplja. Pogovarjali sva se, kako si s konopljo lahko obogatimo domačo lekarno ali pa si popestrimo jedilnik z zdravo izbiro. Ne podcenjujmo pomen domače lekarne, glede na čas v katerem zivimo, bo ta vse bolj pomembna. Veliko več v prispevku.

Posnetek: Mirjana Brelih

Veliko obljub ob 3. decembru, mednarodnem dnevu hendikepiranih glede vložitve v proceduro Zakona o osebni asistenci, je bilo izrečenih. Koliko bomo še čakali, da se uresničijo naše človekove in državljanske pravice in da bo 14. člen Ustave RS končno spoštovan tudi za nas. Pripoved diskriminacije je namreč gladko tolerirana celo sistemsko producirana. Podobno velja za kršitve skoraj vseh členov ZN Konvencije o pravicah invalidov, podpisane s strani Slovenije že leta 2008, ki ostaja neimplementirana. Ob dnevu človekovih pravic zastavljamo politiko in pristojnim institucijam ali le-te veljajo tudi za invalide?