Podrobnosti
Zadetkov: 3244

Posnetek: Jerneja Čater

Knjižnica Domžale,

marec 2016

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 2452

Kar so bili v slikarstvu Manet, Monet, Degas, Sisley in Renoir, so bili v glasbi Debussy, Ravel, Skrjabin, Ducas in še mnogi drugi. Kršenje pravil, razpad forme, iskanje umetniškega vtisa in vsakdanjosti: to se le izhodišča, na katerih impresija nastaja.

Posnetek: Marjetka Matić

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 4229

Posnetek: Mirjana Brelih

Povpraševanje po konopljini smoli narašča. Cene in kvaliteta na črnem trgu varirajo. Zagotovo je najceneje, če si sam vzgojiš konopljo. Tako nisi odvisen od drugih in ne od debeline svoje denarnice.
Božidar Radišić iz društva ONEJ tokrat o gojenju konoplje. Njegovi članki na to temo izhajajo v reviji Misterij, prvi del je že objavljen v marčevski izdaji revije: https://www.facebook.com/849723841784069/photos/a.883337861756000.1073741829.849723841784069/941016842654768/?type=3&theater

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 3045

Posnetek: Jerneja Čater

OSREDNJA knjižnica Celje

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 7336

Pripravila in posnela: Mirjana Brelih

Stvari so popolnoma drugačne kot so nas učili in kot smo dolgo časa verjeli, pravi Sanja Lončar. Verjamete, da je holesterol škodljiv, ter da obstaja dober in slab holesterol? Menite, da visok holesterol v krvi maši ožilje?

Za svoje zdravje lahko največ storimo sami. In prave informacije so pri tem pomembne. Predavanje Sanje Lončar in Adriane Dolinar lahko poslušate TUKAJ. Se več pa na spletnem portalu zazdravje.net.

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 3219

Posnetek: Elena Pečarič

Ljubljana si je prislužila častni naziv zelena prestolnice Evrope 2016 in občani si obetamo veliko zelenja, trave, sadov in plodov sredi mesta ter tudi več dostopnih restavracij in lokalov brez arhitektonskih ovir.
Ob svečanem dogodku v Stožicah smo od obiskovalcev dobili nekaj izjav.

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 6235

Pripravila in posnela: Mirjana Brelih

Ljudje sporočajo, da jim je dovolj deskriminacije, ki se izvaja nad uporabniki konoplje. Dovolj jim je skrivanja in omejevanja. Večinoma si želijo sami vzgojiti konopljo, to je neprimerno ceneje. Tako je človeku, ki je bolan, odvzeta vsaj ena odvečna skrb. Zavedajo se tudi, kako pomembna je energija, ki jo vložijo v vzgojo rastline. Tudi to prispeva h zdravljenju.

3 komentarji

Podrobnosti
Zadetkov: 3467

Posnetek: Jerneja Čater

Predavatelj je tokrat govoril o razmerjih med javnim mnenjem, politiko in resnico.

Predavanje je v okviru cikla predavanj Filozofija današnjega časa.

Knjižnica Otona Župančiča

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 2560

Bruselj, 8. marec – Po pogovorih Evropskega sveta s Turčijo Amnesty International sporoča, da vztrajanje pri tem,
da se ljudi z ladjami pošilja nazaj v Turčijo, namesto brezpogojnega vztrajanja pri zagotavljanju preselitev v EU in
nudenju drugih varnih in zakonitih poti v Evropo kaže na alarmantno kratkoviden in nečloveški pristop pri
spopadanju z begunsko krizo.


Turški premier Ahmet Davutoglu, predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in predsednik Evropske komisije
Jean Claude Juncker so pred srečanjem Evropskega sveta, ki bo potekal 17. in 18. marca, predstavili okvir načrta
za končni dogovor med EU in Turčijo. Predlog, da bi za vsakega sirskega begunca, ki bo iz Grčije vrnjen v Turčijo,
en sirski begunec preseljen v EU, je moralno in pravno zgrešen. Gre namreč za načrt, ki vsako mesto za preselitev
Sirskega begunca v EU, pogojuje s tem, da mora drugi Sirec tvegati svoje življenje in se odpraviti na smrtonosno
pot čez morje v Grčijo.


»Voditelji EU in Turčije so danes dosegli novo dno, ko so na račun najranljivejših ljudi na svetu trgovali s pravicami
in svoboščinami. Ideja o tem, da bi en begunec trpel na račun drugega begunca, ni le nečloveška, ampak tudi ne
nudi nikakršne trajnostne rešitve za trajajočo humanitarno krizo,« je dejala vodja pisarne Amnesty International
za evropske institucije, Iverna McGowan.


Ko so bili vprašani o skladnosti predloga z mednarodnim pravom, so voditelji EU odgovorili, da bi bil predlog
skladen s pravom EU potem, ko bi Turčijo razglasili kot »varno državo«.


Amnesty International v splošnem ostro nasprotuje konceptu »varne tretje države«, saj to ogroža
posameznikovo pravico, da se njegovo prošnjo za mednarodno zaščito polno in pošteno obravnava, lahko pa
povzroči tudi, da bodo posledično posamezniki vrnjeni v državo izvora ob kršitvi načela non-refoulement
(prepovedi vračanja v državo, kjer bo posameznik v nevarnosti hudih kršitev človekovih pravic). V primeru Turčije
obstaja ogromno razlogov za to skrb, še posebej glede na zdajšnjo obravnavo migrantov in beguncev.

»Turčija je prisilno vračala begunce v Sirijo, številni begunci v tej državi pa živijo tudi v obupnih razmerah, brez
primerne nastanitve. Več sto tisoč begunskih otrok nima dostopa do formalne izobrazbe. Niti z veliko domišljije
ne moremo Turčije obravnavati kot »varne tretje države«, kamor bi EU lahko preložila svojo odgovornost,« je
dodala.


Čeprav je bilo omenjeno, da vsi Nesirci, ki potrebujejo mednarodno zaščito, ne bodo vrnjeni v Turčijo, pa ni bilo
jasno povedano, kako bodo posameznikove pravice zaščitene v kontekstu sistema množičnih zavračanj.
Dejansko stanje namreč kaže, da vsi prosilci za azil ne prihajajo iz Sirije, Turčija pa nima polno delujočega
azilnega sistema.


Gre za predlog, ki se norčuje iz dolžnosti EU, naj na svojih mejah zagotovi dostop do azila. Vsak sistem vračanja,
ki ne temelji na principu posameznikove pravice dostopa do pravičnega in celostnega azilnega postopka, je zelo
problematičen.


»Državljani Iraka in Afganistana, poleg Sircev, skupaj predstavljajo 90 odstotkov tistih beguncev, ki prihajajo v
Grčijo. Pošiljati jih v Turčijo z vedenjem, da njihova upravičena prošnja za mednarodno zaščito verjetno ne bo
ustrezno obravnavana, kaže, da so izjave EU, da bo zagotovila spoštovanje človekovih pravic beguncem, zgolj
prazne besede,« je rekla Iverna McGowan.


Predsednik Tusk je še dejal, da bo prišlo do zaprtja zahodnobalkanske poti. Zaprtje te poti bo vodilo v to, da bo
na mrzlem, brez pravega načrta, kako se spopasti z njihovimi nujnimi humanitarnimi potrebami in pravico do
mednarodne zaščite, ostalo tisoče najranljivejših ljudi.


Nujno je, da tako EU kot cela mednarodna skupnost nujno okrepita zaveze za reševanje te krize, tako v smislu
humanitarne kot finančne pomoči in s preselitvijo večjega števila beguncev.
______________________________________
V Amnesty International smo pripravili tudi peticijo evropskim voditeljem, v kateri pozivamo k zagotovitvi več
mest za preselitev beguncev v EU ter drugih varnih in zakonitih možnosti prihoda v EU.
http://www.amnesty.si/sprejmimo-begunce

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 19004

Posnetek: Mirjana Brelih

Tomaž Makovec je farmacevt, zaposlen na Medicinski fakulteti. Pravi, da čuti moralno odgovornost, da opozarja na škodljivost uporabe antidepresivov in psihofarmakov.

Konzumiranje antidepresivov in psihofarmakov povzroča, da se masa možganov manjša, sesuvajo se sami vase. Antidepresivi uničujejo možgane! Kemično neravnovesje v možganih, katerega naj bi zdravila psihiatrična zdravila, pa se pojavi šele potem, ko konzumiramo ta zdravila. Eden izmed mnogih stranskih učinkov pa so tudi misli na samomor in pa morilne misli.

Uporaba antidepresivov alarmantno narašča, predpisujejo jih lahko tudi splošni zdravniki. Na podlagi česa, se sprasujemo? Kakšen račun nas čaka na koncu tega početja?

Pogovor vodi Barbka Špruk, ki aktivno javno opozarja na nepravilnosti psihiatricnega zdravljenja v Sloveniji.

5 komentarjev

Podkategorije

Video-Svet

Predstavitve knjig