Podrobnosti
Zadetkov: 3323

Posnetek: Mirjana Brelih

Posneli smo predavanje, ki ga je organiziralo Društvo za varstvo okolja Bled, pogovor in predstavitev knjig Pavla Medveščka o slovenskih starovercih s poudarkom na zadnji knjigi Iz nevidne strani neba.

Knjiga govori o stari veri, starovercih in staroverstvu kot načinu življenja, kot so ga poznali naši predniki, preden so jih pokristjanili. Presenečeni smo bili, da ne opisuje nečesa, kar je živelo samo pred več kot tisoč leti, ampak izpričuje življenje v 19. in 20. Stoletju, tu med nami. Pavlu Medveščku se je pred pol stoletja posrečilo pridobiti zaupanje skupine posoških starovercev, da so ga sprejeli za svojega “spovednika” in pričevalca. Pri tem jih je vodila zavest, da so zadnji svoje vrste in imajo enkratno priložnost povedati svetu, kdo so in kako živijo na način, ki izumira. Živeli so v globokem spoštovanju do narave, kot tudi medsebojnem spoštovanju.

V srednjeveških in zgodnjenovoveških spisih obstajajo opisi stare vere v Evropi, vendar so njihovi avtorji kristjani, večinoma celo krščanski duhovniki. Njihova obveščenost je nujno pomanjkljiva, podajanje snovi pristransko, slabšalno, posmehljivo, podoba stare vere neizogibno povsem izkrivljena. Skozi Medveščka kot zapisovalca nam v knjigi staroverci sami govorijo o sebi. To se jim nikjer drugje in nikoli prej ni posrečilo, tudi zato, ker so se morali nenehno prikrivati in pretvarjati. Prav ta “notranji glas” daje knjigi neprimerljivo, enkratno vrednost izjemnega pomena, še posebno v vedno bolj podivjanem globalnem svetu.

Predavanje je moderiral Marko Hren.

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 3464

Posnetek: Jerneja Čater

Filozofski večer,

Knjižnica Domžale



februar 2016

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 3018

Glasba se je v nekem trenutku pomaknila od živega izvajalca k mehaničnim glasbilom. Mehanika je bila sicer v glasbi prisotna že v preteklosti in ni izum zadnjih let, saj poznamo iz zgodovine mehanične klavirje, pa lajne, glasbene skrinjice, parne orgle in podobna glasbila. Danes vse to dopolnjuje in zamenjuje tudi vsa mogoča digitalna tehnologija.

Posnetek: Marjetka Matić

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 3078

Ljubljana, 24. februarja – »Slovenija je v zadnjih mesecih ljudem na begu omogočala pot do drugih držav,
a sama mednarodno zaščito nudi le peščici, z novo azilno zakonodajo pa se skuša odmakniti od
najpomembnejših načel zaščite beguncev,« je ob današnji objavi letnega poročila o stanju človekovih
pravic v svetu v letu 2015 dejala Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije.


Za leto 2015 je organizacije v zvezi s Slovenijo poleg težav z zagotavljanjem primerne obravnave beguncev
zabeležila še nadaljevanje diskriminacije Romov, zlasti z vidika zagotavljanja dostojnih nastanitvenih
razmer, pomanjkljivosti državne ureditve za varstvo pred diskriminacijo in da država še naprej ni zagotovila
primerne odprave posledic izbrisa. Po padcu novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih na
referendumu Amnesty opozarja na nadaljevanje neenakosti istospolnih parov, izpostavlja pa tudi spremembe
kazenskega zakonika glede svobode izražanja oz. novinarskega poročanja, ki po novem dovoljuje objavo tajnih
podatkov, če za to obstaja javni interes.


Najbogatejšemu političnemu bloku na svetu, EU, je povsem spodletelo, da bi se na najhujšo begunsko
krizo po drugi svetovni vojni odzval na koherenten, human način, ki bi spoštoval pravice beguncev. Oskrba
in sprejem beguncev sta bila prepuščena državam na poti, ki se je vila od držav na balkanski poti do
ciljnih držav zahodne in severne Evrope.


Tudi Slovenija je osredotočila skrb za begunce na oskrbo na njihovi poti v druge države. A to je ne odveže
obveznosti po zagotavljanju tudi dolgoročne zaščite beguncev, kjer pa Slovenija ostaja in postaja še bolj
restriktivna: ob tem, ko smo v preteklih 20 letih mednarodno zaščito priznali zgolj okoli 400 osebam,
trenutna predlagana zakonodaja možnost dostopa do mednarodne zaščite le še krči. Med drugim vpeljuje
koncept »varnih izvornih držav«, po katerem se bodo prošnje državljanov teh držav za mednarodno zaščito
štele kot neutemeljene. To pomeni diskriminacijo na osnovi državljanstva in kršitev vrste mednarodnih
obveznosti Slovenije.

Begunec ali begunka ni le nekdo, ki beži pred vojno, pač pa vsakdo, ki je v lastni državi preganjan zaradi
neke svoje osebne okoliščine (na primer etnične pripadnosti, spolne usmerjenosti, političnega prepričanja
…) in ga oz. je lastna država ne more ali ne želi zaščititi.


Poleg zakonodajnih omejitev so zaskrbljujoče tudi spremembe v ravnanju na terenu; nevladne organizacije
in prostovoljci opozarjajo na neustrezne in očitno odvračalne ukrepe policije. Policija je po poročanju v
sprejemnih in nastanitvenih centrih organizacijam zelo omejila možnost informiranja beguncev o
postopkih in možnostih glede mednarodne zaščite v Sloveniji. Nevladne organizacije poročajo tudi o
primerih, ko begunci izražajo željo, da bi zaprosili za mednarodno zaščito, policija pa to ignorira ali jim
reče, da bodo v tem primeru zavrnjeni in nato vrnjeni v svoje države. Takšna praksa je nedopustna in
kršitev pravice do mednarodne zaščite.


Diskriminacija, kolektivni izgoni ter druge kršitve človekovih pravic na balkanski poti


V Amnesty International opozarjamo tudi na ravnanje držav na t. i. balkanski poti, ki na mejah izvajajo
diskriminatorno politiko, ko dopuščajo vstop le državljanom določenih držav – trenutno Sirije in Iraka. Kar
se trenutno dogaja pri nadzoru meja na balkanski poti, so obsežne kršitve človekovih pravic, vključno z
izgoni in diskriminacijo posameznikov, ki se dojemajo za ekonomske migrante, pa tudi beguncev na
podlagi njihovega državljanstva. Pravica do mednarodne zaščite se mora presojati individualno in dostop
do nje ne pripada le ljudem, ki bežijo iz držav z oboroženimi konflikti.


Kar 86 odstotkov vseh beguncev gostijo države v razvoju


Bogatejše države za begunce ne naredijo niti približno toliko, kot bi morale. Sosednje države Sirije že
pokajo po šivih, tudi zato, ker mednarodna skupnost niti finančno ne prispeva dovolj za humanitarne
potrebe. Vedno več beguncev se zato zaradi tamkajšnjih težkih razmer odloča za pot drugam. Pri tem so
se prisiljeni podati na nevarne poti, namesto da bi jim države ponudile varne in zakonite možnosti
prihoda.


Mednarodna skupnost mora poiskati skupne rešitve – take, ki bodo zagotavljale ustrezno zaščito vsem, ki
so bili prisiljeni zbežati s svojih domov, in ki bodo ob tem upoštevale tudi načelo pravičnega deljenja
odgovornosti. Skrb za begunce je skrb nas vseh. »Države naj začnejo iskati rešitve, kako beguncem
najbolje pomagati, ne pa, kako jim zapreti pot. Iščejo naj rešitve, kjer bodo v ospredju potrebe beguncev,
ne pa beg pred odgovornostjo,« je dodala Nataša Posel.

Več
• Skupina NVO kritična do predloga zakona o mednarodni zaščiti: http://www.amnesty.si/nvo
kriticno-do-predloga-zakona-o-mednarodni-zasciti.html (10. februar 2016)

• Poziv AI k izboljšanju sprejema beguncev v Sloveniji: http://www.amnesty.si/poziv-ai-k-izboljsanju
sprejema-beguncev-v-sloveniji-3.-december-2015.html (3. december 2015)

• Amnesty International v letnem poročilu o stanju človekovih pravic v 2015 opozarja, da so številne
države brezsramno kršile mednarodno pravo in namerno spodkopavajo institucije, ki so namenjene
zaščiti pravic ljudi. »Milijoni ljudi neznansko trpijo v rokah držav in oboroženih skupin, medtem ko
vlade brezsramno označujejo zaščito človekovih pravic kot grožnjo varnosti, pravu in redu ali
'nacionalnim' vrednotam.« Več o globalnih sporočilih organizacije ob objavi poročila je na voljo v
ločenem, globalnem, sporočilu za javnost.

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 3415

Posnetek: Mirjana Brelih

Ob razstavi Jacoba Appelbauma (http://aksioma.org/samizdata/index_slo.html) sta se o ljudeh, ki so spregovorili z Natašo Štefe pogovarjala Sandra Bašić Hrvatin in Domen Savič.
Kdo je Edward Snowden? Sandra Bašić Hrvatin meni, da zgolj človek z nekim temeljnim človeškim čutom za kaj je prav in kaj ne. Človek, ki je ugotovil, da se dogajajo stvari, ki so nesprejemljive. Človek, ki si reče, tega ne morem sprejeti.
Vprašajmo se, kaj je ta čut, ki žene posameznika, da ukrepa in stori kar je prav za skupno dobro. Zakaj se večina ljudi samo sprijazni s stvarmi, ki so nesprejemljive?

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 5002

Posnetek: Jerneja Čater

Nadaljevanje in konec Anine zgodbe.
Knjižnica Domžale, februar 2016

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 3632

Pripravila in posnela: Mirjana Brelih

Udeležili smo se 4. slovenske konference o odvisnostih. Obsežen del programa so namenili temi: obravnava in zdravljenje oseb, odvisnih od kanabinoidov oz. konoplje. Dokazano je, da je pomankanje endokanabinoidov v telesu vzrok številnih bolezni. Pri nas pa se strokovnjaki pogovarjajo o odvisnosti od kanabinoidnov kot o zasvojenosti, ki jo je potrebno zdraviti.
Božidarja Radišića iz drustva ONEJ smo prosili, da predavanja pokomentira. Veliko nasprotujočih si informacij se širi o konoplji in ta posnetek vam lahko pojasni marsikaj.
Božidar Radišić deluje na področju konoplje že vrsto let. Sodeluje z vrhunskimi strokovnjaki in nekateri so na povabilo društva ONEJ, tudi že gostovali in predavali v Sloveniji. Aktivno deluje tudi v mednarodnih organizacijah.

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 6477

Posnetek: Vita Nastran Janje

Po zgledu kolegov in kolegic se je tudi g. Uroš Prikl (DeSUS) odločil, da se preizkusi v vlogi osebnega asistenta pri Mirici Ačko. Mirica je zaposlena na YHD in sicer kot koordinatorka osebne asistence. Ravnokar se pripravlja na strokovni izpit iz socialnega varstva in med drugo asistenco jo je g. Uroš spremljal tudi v knjižnico, kjer si je izposodila strokovno čtivo. G. Uroš je tudi predsednik Odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide, na katerem se bo sprejemal Zakon o osebni asistenci. Upamo, da se postopek začne še pred pomladjo. Glede na njegovo strankarsko provenienco razumljivo g. Prikl navija tudi za sprejetje Zakona o dolgotrajni oskrbi, a žal kot kaže le-ta ne bo sprejet kaj kmalu; interesni lobiji so namreč premočni, pristojna ministrstva pa še zelo konfuzna.
Mirica in Uroš pa sta si obljubila nadaljevanje sodelovanja; Mirica ga še veliko mora naučiti.

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 3886

Posnetek: Barbara Kruhar

Na dan smrti Francetovih dni, smo proslavili z razstavo ilustracij za zbirko Bredka Pripovedka zbranih v knjigi "Si dekle ali si žena". Izjemna razstava v pravljičnem slogu Laure Ličer, ki slikovito dopolnjuje zgodbe in duh tistih časov. Zbirko, ki je nastala ob 75-letnici pisateljice Brede Smolnikar, sta predstavili ilustratorka Laura Ličer in avtorica sama. Na ogled vam je v SOT 24,5 Masarykova 24, Metelkova mesto, ob sredah in četrtkih od 20h dalje.

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 5737

Posnetek: Mirjana Brelih

Pogovor, ki ga preprosto morate poslušati. Z Antonom Komatom se je pogovarjala Carmen Lasič Oven, ki pravi, da stvari lahko spreminjamo samo takrat, ko jih ozavestimo, ko začnemo o njih razmišljati, ko se začnemo spraševati in drugače delovati. In ta pogovor nam da veliko za razmisliti. Če veš kje je problem, boš našel tudi rešitev, če pa ne veš kje je problem, potem te je strah, pravi Anton Komat. In strah je zelo prisoten v naši družbi, zato prisluhnimo. Spremembe se začnejo od spodaj navzgor. Ljudje smo tisti, ki bomo naredili spremembe, ali pa tudi ne. Posledice odločitve ali ne-odločitve nosimo sami.

Kdor si želi še več novih vpogledov in spoznanj, pa toplo priporočamo novo izdano knjigo Antona Komata Če boste molčali, bodo kamni govorili.

Dodaj nov komentar

Podkategorije

Video-Svet

Predstavitve knjig