Ljubljana, 24. februarja – »Slovenija je v zadnjih mesecih ljudem na begu omogočala pot do drugih držav,
a sama mednarodno zaščito nudi le peščici, z novo azilno zakonodajo pa se skuša odmakniti od
najpomembnejših načel zaščite beguncev,« je ob današnji objavi letnega poročila o stanju človekovih
pravic v svetu v letu 2015 dejala Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije.
Za leto 2015 je organizacije v zvezi s Slovenijo poleg težav z zagotavljanjem primerne obravnave beguncev
zabeležila še nadaljevanje diskriminacije Romov, zlasti z vidika zagotavljanja dostojnih nastanitvenih
razmer, pomanjkljivosti državne ureditve za varstvo pred diskriminacijo in da država še naprej ni zagotovila
primerne odprave posledic izbrisa. Po padcu novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih na
referendumu Amnesty opozarja na nadaljevanje neenakosti istospolnih parov, izpostavlja pa tudi spremembe
kazenskega zakonika glede svobode izražanja oz. novinarskega poročanja, ki po novem dovoljuje objavo tajnih
podatkov, če za to obstaja javni interes.
Najbogatejšemu političnemu bloku na svetu, EU, je povsem spodletelo, da bi se na najhujšo begunsko
krizo po drugi svetovni vojni odzval na koherenten, human način, ki bi spoštoval pravice beguncev. Oskrba
in sprejem beguncev sta bila prepuščena državam na poti, ki se je vila od držav na balkanski poti do
ciljnih držav zahodne in severne Evrope.
Tudi Slovenija je osredotočila skrb za begunce na oskrbo na njihovi poti v druge države. A to je ne odveže
obveznosti po zagotavljanju tudi dolgoročne zaščite beguncev, kjer pa Slovenija ostaja in postaja še bolj
restriktivna: ob tem, ko smo v preteklih 20 letih mednarodno zaščito priznali zgolj okoli 400 osebam,
trenutna predlagana zakonodaja možnost dostopa do mednarodne zaščite le še krči. Med drugim vpeljuje
koncept »varnih izvornih držav«, po katerem se bodo prošnje državljanov teh držav za mednarodno zaščito
štele kot neutemeljene. To pomeni diskriminacijo na osnovi državljanstva in kršitev vrste mednarodnih
obveznosti Slovenije.
Begunec ali begunka ni le nekdo, ki beži pred vojno, pač pa vsakdo, ki je v lastni državi preganjan zaradi
neke svoje osebne okoliščine (na primer etnične pripadnosti, spolne usmerjenosti, političnega prepričanja
…) in ga oz. je lastna država ne more ali ne želi zaščititi.
Poleg zakonodajnih omejitev so zaskrbljujoče tudi spremembe v ravnanju na terenu; nevladne organizacije
in prostovoljci opozarjajo na neustrezne in očitno odvračalne ukrepe policije. Policija je po poročanju v
sprejemnih in nastanitvenih centrih organizacijam zelo omejila možnost informiranja beguncev o
postopkih in možnostih glede mednarodne zaščite v Sloveniji. Nevladne organizacije poročajo tudi o
primerih, ko begunci izražajo željo, da bi zaprosili za mednarodno zaščito, policija pa to ignorira ali jim
reče, da bodo v tem primeru zavrnjeni in nato vrnjeni v svoje države. Takšna praksa je nedopustna in
kršitev pravice do mednarodne zaščite.
Diskriminacija, kolektivni izgoni ter druge kršitve človekovih pravic na balkanski poti
V Amnesty International opozarjamo tudi na ravnanje držav na t. i. balkanski poti, ki na mejah izvajajo
diskriminatorno politiko, ko dopuščajo vstop le državljanom določenih držav – trenutno Sirije in Iraka. Kar
se trenutno dogaja pri nadzoru meja na balkanski poti, so obsežne kršitve človekovih pravic, vključno z
izgoni in diskriminacijo posameznikov, ki se dojemajo za ekonomske migrante, pa tudi beguncev na
podlagi njihovega državljanstva. Pravica do mednarodne zaščite se mora presojati individualno in dostop
do nje ne pripada le ljudem, ki bežijo iz držav z oboroženimi konflikti.
Kar 86 odstotkov vseh beguncev gostijo države v razvoju
Bogatejše države za begunce ne naredijo niti približno toliko, kot bi morale. Sosednje države Sirije že
pokajo po šivih, tudi zato, ker mednarodna skupnost niti finančno ne prispeva dovolj za humanitarne
potrebe. Vedno več beguncev se zato zaradi tamkajšnjih težkih razmer odloča za pot drugam. Pri tem so
se prisiljeni podati na nevarne poti, namesto da bi jim države ponudile varne in zakonite možnosti
prihoda.
Mednarodna skupnost mora poiskati skupne rešitve – take, ki bodo zagotavljale ustrezno zaščito vsem, ki
so bili prisiljeni zbežati s svojih domov, in ki bodo ob tem upoštevale tudi načelo pravičnega deljenja
odgovornosti. Skrb za begunce je skrb nas vseh. »Države naj začnejo iskati rešitve, kako beguncem
najbolje pomagati, ne pa, kako jim zapreti pot. Iščejo naj rešitve, kjer bodo v ospredju potrebe beguncev,
ne pa beg pred odgovornostjo,« je dodala Nataša Posel.
Več
• Skupina NVO kritična do predloga zakona o mednarodni zaščiti: http://www.amnesty.si/nvo
kriticno-do-predloga-zakona-o-mednarodni-zasciti.html (10. februar 2016)
• Poziv AI k izboljšanju sprejema beguncev v Sloveniji: http://www.amnesty.si/poziv-ai-k-izboljsanju
sprejema-beguncev-v-sloveniji-3.-december-2015.html (3. december 2015)
• Amnesty International v letnem poročilu o stanju človekovih pravic v 2015 opozarja, da so številne
države brezsramno kršile mednarodno pravo in namerno spodkopavajo institucije, ki so namenjene
zaščiti pravic ljudi. »Milijoni ljudi neznansko trpijo v rokah držav in oboroženih skupin, medtem ko
vlade brezsramno označujejo zaščito človekovih pravic kot grožnjo varnosti, pravu in redu ali
'nacionalnim' vrednotam.« Več o globalnih sporočilih organizacije ob objavi poročila je na voljo v
ločenem, globalnem, sporočilu za javnost.