Posnetek: Jerneja Čater
Knjižnica Otona Župančiča
Predavatelj je govoril o človekovem odnosu do neskončnega v luči spoznanja, da je potrebno naključje, ki premakne človeka iz njegovega končnega sveta, o odnosu torej, ki ne pomeni razvijanja samega sebe ali samoaktualizacije.
Predavanje je v okviru cikla filozofskih predavanj Filozofija današnjega časa.
Pripravila: Mirjana Brelih
Posneli smo razpravo o konoplji v Državnem svetu. Izvedeli boste konkretne informacije kaj se na tem področju dogaja. Med drugim tudi kako se v Sloveniji zlorablja zakonodaja na področju drog. Pravo namreč pozna termin skrajna nuja. Torej že obstoječa zakonodaja določa, da se ne sme kazensko preganjati ljudi, ki se zdravijo s konopljo. Le kaj je bolj skrajno nujno kot rešiti si življenje in si vrniti zdravje?
Izvedeli boste tudi, da je v postopku registracije društvo za zdravljenje s konopljo. Konoplja se je med ljudmi zelo razširila, vedno več ljudi se zdravi s konopljo. Društvo bo izobraževalo o konoplji in povezovalo ljudi, ki imajo izkušnje s konopljo, da si lahko izmenjajo le te. Na stroko namreč ne gre čakati, saj na tem področju nimajo niti znanja niti izkušenj. Tako da je povezovanje potrebno, saj v slogi je moč.
Posnetek: Mojca Dular
V soboto, 10. 10. 2015, so nasprotniki proti korporativnim sporazumom TTIP, CETA, TiSA, TPP preplavili ulice in trge Evrope, Amerike in sveta, da prenesejo enotno in jasno sporočilo:
NAŠA PRIHODNOST, NAŠA ODLOČITEV!
3 milijone ljudi je že dvignilo glas proti sporazumom TTIP, CETA, TiSA, TPP, ki želijo trgovati z našo prihodnostjo. Z mednarodnimi dnevi akcije želijo izraziti glasen in jasen klic nasprotovanja štirim sporazumom o trgovini, ki ogrožajo naše demokratične pravice, samopreskrbo s hrano, delovna mesta in okolje.
Posnetek: Jerneja Čater
Predavatelj dr. Dušan Rutar je govoril o teoriji subjekta oziroma o razliki med imaginarnimi in simbolnimi človeškimi identitetami.
Predavanje je v okviru cikla psihologija in film.
Osrednja knjižnica Celje
Pripravila: Mirjana Brelih
Sintetika ne sodi v biološki sistem, pravi dr. Hornby, ki v prispevku tudi razloži, zakaj so sintetizirani kanabinoidi iz konoplje lahko tudi zelo nevarni. Dokazano je, da sintetizirani kanabinoidi iz konoplje niso tako učinkoviti kot zdravila iz naravne konoplje. Le ta namreč deluje v sinergiji vseh kanabinoidov in drugih substanc in zato tudi nima takšnih stranskih učinkov kot sintetizirana zdravila iz konoplje.
Tudi industrijska konoplja ne more doživeti pravega razcveta, saj je regulirana na vse možne načine. Dr. Hornby pravi, da bi morali regulirati nekaj kar lahko škoduje, ne pa nekaj tako koristnega kot je industrijska konoplja. Državljani plačujemo nesmislene razprave v parlamentu koliko naj bo dovoljena vsebnost THC-ja v industrijski konoplji. Dr. Hornby razloži, da vsebnost THC-ja v industrijski konoplji nikoli ne bo presegla 1%, preprosto zato, ker genetika tega ne dovoljuje.
Paul Hornby je diplomiral iz zoologije, je magister biokemije in doktoriral pa je na področju človeške patologije. Je ustanovitelj in predsednik laboratorija, ki analizira kemično sestavo zeliščnih pripravkov, ter avtor številnih študij in člankov v zvezi s konopljo.
Zaradi tehničnih težav smo posneli samo del predavanja, ki sig a lahko ogledate TUKAJ.
Demenca je kronična nevrodegenerativna, napredujoča in neozdravljiva bolezen možganov, ki prizadene možganske celice, odgovorne za spomin, mišljenje, orientacijo, razumevanje ter sposobnosti govornega izražanja in presoje.
Te motnje pogosto spremljajo spremembe čustvovanja, socialnega vedenja in motivacije.
Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva demenca, ki predstavlja več kot 2/3 diagnosticiranih primerov demence.
Bolezen ne prizadene le bolnika, ampak tudi vse, ki zanj skrbijo. Za enega bolnika v povprečju skrbijo vsaj trije ljudje. Pripelje do čustvenih stisk, je finančno breme in ob dolgoletni oskrbi vodi do izgorevanja in socialne izključenosti.
Spominčica z javnim delovanjem širšo družbo osvešča o demenci in pomembno prispeva k prepoznavanju demence kot bolezni in zmanjšuje socialno izključenost obolelih in njihovih svojcev.
Predavala je Štefanija L. Zlobec, predsednica Slovenskega združenja za pomoč pri demenci - Spominčica.
Posnetek: Marjetka Matić
Na predavanju boste izvedeli, kakšno je življenje na Zahodnem bregu, kjer Palestincem zaradi naselitve judovskih naseljencev rušijo domove, kjer ob omejeni samoupravi ne morejo dovolj razvijati gospodarstva, kjer je vsak četrti prebivalec begunec, ki živi v slabih pogojih, ...
Kjer zaradi omejitev gibanja ne morejo obiskovati svojih sorodnikov in svetišč in kako različna je palestinska družba. Martin Tomažin je novinar, ki je Palestino obiskal lani s skupino evropskih novinarjev in tako dobil drugačen vpogled od običajnih turistov, saj so se srečali tudi s palestinskimi pogajalci.
Posnetek: Marjetka Matić
Pripravila: Mirjana Brelih
Že smo objavili prispevek Zakaj slovenska stroka ignorira endokanabinoidni sistem?. Tokrat na vprašanja odgovarja onkologinja dr. med. Josipina Ana Červek.
Tudi ona pove, da slovenski strokovnjaki nimajo znanja o endokanabinoidnem sistemu in posledično tudi ne o zdravljenju s konopljo. Zakaj potem politiki ves čas čakajo, da bo stroka podala mnenje? Kdo je odgovoren, da po več kot 25-ih letih tega pomembnega odkritja, endokanabinoidnega sistema ni še v nobenem študijskem programu? Torej lahko pričakujemo, da slovenska stroka tudi v bodoče ne bo imela znanja o tem? Zakaj je v Sloveniji konoplja še vedno v 1. skupini prepovedanih drog, medtem ko je zdravljenje s konopljo že v mnogih državah del normalne medicinske prakse?
Predavanje dr. Červek si lahko pogledate tukaj.
Pričenjamo nov ciklus srečevanj s premišljevanjem o glasbi. Ukvarjali se bomo predvsem z glasbo 20. in 21. stoletja, v kateri bomo prepoznavali vse, kar je bilo potrebno prehoditi v preteklosti, da je nastala njena sedanja, sodobna oblika. Predvsem pa bodo naša zanimanja pritegnili umetniški slogi, torej tisti -izmi, ki poskušajo vse umetnosti razvrščati v različne predale.
Na primer glasba, kot dedinja klasicizma, se posodobi v novejšem neo-klasicizmu, prav tako pa se romantizem pojavi kot nova oblika izginulega 19. stoletja. Prvo srečanje je bilo namenjeno spoznavanju temeljnih značilnosti slogov in njihovih poudarkov, ki jih beleži glasba in z njo vse ostale umetnosti. Spoznanje, da obstajata na primer glasbeni pointilizem in kubizem, kakor tudi ekspresionizem in impresionizem, sicer ni velika novost, a vendar nas srečevanje z vprašanjem, zakaj je temu tako, postavi na bolj trdna tla razumevanja glasbe kot vsakdanjega pojava in celo kapitalistične nujnosti.
V okviru cikla predavanj Misliti in poslušati glasbo.
Posnetek: Marjetka Matić
Skupnost socialnih zavodov Slovenije na področju institucionalnega varstva starejših in na področju varstva posebnih skupin odraslega prebivalstva, ki ga izvajajo domovi za starejše in posebni socialno varstveni zavodi za odrasle (v nadaljevanju: področje dejavnosti skupnosti), na 68.b člena Zakona o socialnem varstvu, opravlja naslednje naloge kot javna pooblastila:
1. vzpostavi in vodi enoten informacijski sistem na področju dejavnosti skupnosti in zagotavlja njegovo povezavo v enoten informacijski sistem socialnega varstva,
2. vzpostavi, vodi, vzdržuje in nadzoruje centralno zbirko podatkov s področja dejavnosti skupnosti in je upravljavec centralne zbirke osebnih podatkov na tem področju,
3. načrtuje in izvaja izobraževanje za delavce na področju dejavnosti skupnosti, ki niso strokovni delavci ali strokovni sodelavci po tem zakonu,
4. v skladu z veljavnimi normativi in standardi iz drugega odstavka 11. člena tega zakona določa podrobnejše standarde za izvajanje posameznih vrst oskrbe in kriterije za določitev vrst oskrbe glede na potrebe uporabnikov storitve na področju dejavnosti skupnosti.
MDDSZ je financiralo skupnost v letu 2014 v višini 82.369,47 EUR in v letu 2015 za kar 90.854,42 EUR!
Beri tudi v povezavi: