Posnetek: Laura Ličer
Še malo nostalgije na počitniške dni.
Posnela: Laura Ličer
Za vas smo med dopustom posneli tudi to.
Posnela Jerneja Čater
Predavatelj bo spregovoril o tem, zakaj so kraje, ki so bili nekoč rezervirani za filozofe, zavzeli manekenke, piarovci, nogometaši, filmske zvezde in motivatorji, potem pa še o tem, kaj je specifična kvaliteta ali razsežnost filozofske misli. Govoril bo torej o problemih, s katerimi se ukvarja filozofija, o njeni temeljni nalogi, kot jo je opisal Alain Badiou: o invenciji problemov. V okviru cikla filozofskih predavanj Filozofija današnjega časa.
Knjižnica Otona Župančiča, 5. sep. 2015
“Komite Evropski uniji priporoča razvoj rešitev, ki omogočajo in spodbujajo deinstitucionalizacijo.”
Komite za človekove pravice ZN v Ženevi – strokovna komisija o človekovih pravicah invalidov – je prvič pregledala politike Evropske unije (EU). Ker je leta 2010 EU ratificirala Konvencijo o človekovih pravicah invalidov (MKPI), je Komite pozval Evropsko unijo, naj predstavi delo, ki ga je od tedaj opravila na področju uvajanja Konvencije.
ENIL je bil med revizijo EU prisoten v Ženevi in je prisostvoval konstruktivnemu dialogu med ZN in EU.
“ENIL je več let opozarjal na vse večji razkorak med obljubami o naših človekovih pravicah, ki jih zagotavlja MKPI, in trenutno resničnostjo marginalizacije, diskriminacije in institucionalizacije hendikepiranih oseb po Evropi. Strokovni komite ZN je v sklepnih pripombah navedel odločna in izčrpna priporočila za hitrejše uvajanje MKPI in napredek na področju naših pravic. Še posebej toplo smo sprejeli nedvoumna priporočila o pravilni rabi sredstev EU za deinstitucionalizacijo. EU priporočamo sodelovanje z državami članicami, da bi se izognili učinkom varčevalnih ukrepov na življenjske razmere hendikepiranih oseb, ki so vir velike zaskrbljenosti gibanja za neodvisno življenje. Upamo in spodbujamo EU in vse njene institucije, da bodo ta priporočila sprejele kot dolžnost in zahtevo, da bodo v celoti spoštovale naše človekove pravice v vseh vidikih svojega delovanja in vodile ter usmerjale države članice k uvajanju Konvencije in uresničevanju neodvisnega življenja za vse nas.”
Peter Lambreghts, višji uradnik ENIL
Pripravila: Mirjana Brelih
Objavljenih je 150.000 znanstvenih študij o zdravilnosti konoplje. V mnogih državah je zdravljenje s konopljo del normalne medicinske prakse. Nekatere države so konopljo legalizirale, od tam prihajajo zelo pozitivna poročila.
V Sloveniji pa se gremo lov na čarovnice, ki ga davkoplačevalci tudi zelo drago plačujemo. V imenu zakona se pred našimi očmi terorizira in ponižuje uporabnike konoplje. Mnogo ljudi se kljub nevzdržnim razmeram zdravi s konopljino smolo. Povpraševanje je zelo veliko, vendar vsak, ki goji konopljo tvega, da mu bo odvzeta prostost. Tvega, da bo obravnavan kot zločinec.
Božidar Radišić opozarja, da kazenski pregon uporabnikov konoplje nima pravne osnove, saj pravo pozna tudi termin skrajna nuja. Le kaj je lahko bolj nujnega kot rešiti si življenje?
Ljudje smo množično podpisovali za predlog zakona o konoplji in samozdravljenju. Pa se danes samo poslušamo, da je sprememba zakonodaje dogotrajen proces. Kršenje človekovih pravic se nadaljuje, varuhinja človekovih pravic se ne odziva, plača na osebnih računih poslancev in varuhinje človekovih pravic ob koncu meseca zagotovo bo.
Posnetek: Mojca Dular
Včeraj je bil v Ljubljani protirasistični pohod v podporo beguncem.
Uspešnost družbe se meri po tem, kakšna je družba do najšibkejših.
Kako uspešni smo?
Pripravila: Mirjana Brelih
V 90-ih letih je bil odkrit endokanabinoidni sistem, ki vpliva na vse ostale organske sisteme in procese v telesu. Tako pomembno odkritje, da mnogi znanstveniki menijo, da si zasluži Nobelovo nagrado.
V Državnem svetu smo se udeležili posveta "Endokanabinoidni sistem - kaj je to?", ki ga je organiziralo gibanje TRS. Predvsem nas je zanimalo ali je slovenska stroka o tem sploh podučena. Ugotavljamo, da je stanje porazno. Večina zdravnikov in študentov medicine po vsem tem času o delovanju endokanabinoidnega sistema ne ve nič. Izgovorov ni, saj so se v vsem tem času redno objavljale znanstvene studije in raziskave. Dr. Tanja Bagar, mikrobiologinja in dr. biomedicinske znanosti, je svetla izjema v slovenskem prostoru. Tudi sama se čudi, kako je mogoče, da na fakulteti ni izvedela nič o endokanabinoidnem sistemu.
Njeno predavanje si lahko pogledate TUKAJ.
Posnela Vita Nastran
Andrej Čuš se je kot prvi od poslancev skupina SDS opogumil, da se preizkusi kot osebni asistent. Svoje delo je opravljala pri Klemenu Pagonu. Klemen ima mišično distrofijo, star je 29 let in končuje študij za organizatorja socialne mreže. Pred 4 meseci se je po treh letih bivanja v DSO Bežigrad preselil v prehodno stanovanje YHD kjer je zaživel na način kot sam želi. Andrej mu je pomagal pri jutranji respiraciji, ga obril, pripravil obrok za na pot in že sta odšla z avtobusom v Rožno dolino. Tam ima Klemen družbo, prijatelje iz študentskih dni.
Akcija »Poslanec osebni asistent« je izvedena v okviru projekta Mreža za deinstitucionalizacijo. Projekt delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete, institucionalne in administrativne usposobljenosti, prednostne usmeritve, spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga.
Posnetek: Mirjana Brelih
Bili smo na tiskovni konferenci RTV-ja.
Presodite sami.
Posnetek: Mojca Dular & Mirjana Brelih
Mreža za deinstitucionalizacijo – MDI, je dne 31.08.2015 v City hotelu v Ljubljani, predstavila »Analizo sistema institucionalnega socialnega varstva in možnosti nevladnih organizacij za zagotavljanje storitev v skupnosti za načrtovanje in uresničevanje procesov deinstitucionalizacije v Sloveniji«, kot rezultat 1 letnega delovanja.
Podatki, ki ponazarjajo stanje institucionalizacije v Sloveniji so naslednji: V domovih za starejše občane je nameščenih 945 ljudi, ki so mlajši od 65 let. V socialno varstvenih zavodih, v centrih za usposabljanje, delo in varstvo, v kombiniranih socialno varstvenih zavodih in v bivalnih enotah varstveno delavnih centrov je skupno 3.241 oseb v starosti od 18 do 65 let. Raziskovalci pričujoče analize ocenjujejo, da bi okoli 15.000 ljudi potrebovalo storitve v skupnosti.
Za zaključek pa še citat uporabnice živeče v instituciji: »Ni bila moja odločitev da pridem sem, to so naredili proti moji vednosti in za mojim hrbtom. Psihiater in osebje. Drugi ljudje, brez moje vednosti. Bila sem tudi v Idriji. Nisem bila zadovoljna ne tukaj in ne tam. Jaz bi želela ostati doma in se popraviti, če bi mi kdo razložil kaj in kako. Edino mentorico imam, delavko tukaj, ki se zavzema zame«; in uporabnika živečega v instituciji: »Nimam izbire s kom bi živel. Sem s petimi v eni sobi. Prej sem bil s štirimi in je bilo še ok.«