Pripravila in posnela: Gregor Škerl & Mirjana Brelih
Bili smo pred begunskim centrom Brežice. Težko je ostati objektiven. Poročamo kar smo v enem popoldnevu videli in slišali.
Na eni strani prostovoljci, dobrodelne organizacije, policisti, gasilci, vojaki, zdravstveni delavci, ki delajo dan in noč v izrednih razmerah. Hvala vam. Na drugi strani pa katastrofalne razmere, ne vredne človeka. Ljudje za ograjo, drug zraven drugega v blatu, na mrazu, brez vode, brez hrane, izmučeni, lačni, žejni. Slišali smo, da hrana in voda ostaja v zbirnem centru, dokler se nekaj avtobusov ljudi ne odpelje. Množica je prevelika. Bojijo se izgredov, če bi začeli deliti hrano. Na posnetku več o tem. Ljudje puščajo odpadke na tleh, saj nimajo izbire. V centru namreč nismo opazili nobenih zbiralnikov odpadkov. Nerazumljivo je tudi, zakaj se v centru ne organizirajo cisterne z vodo. To je vendar osnova za življenje. Tega se res ne sme odrekati ljudem. Bilo pa bi tudi bolj ekološko in ceneje.
Tudi prebivalci EU se delimo med sabo. Nekateri sočustvujejo in želijo pomagati, nekatere je strah, nekateri pa so celo sovražno nastrojeni. Odgovorov nimamo, opozarjamo pa na podoben vzorec izpred 2. svetovne vojne, ko sta bila strah in sovraštvo uperjena v Žide. Danes pa v muslimane. Najmanj kar lahko storimo je, da v svoje trditve postavimo dvom. Naj se zgodovina ne ponovi.
Kot vedno rešujemo le simptome. Ne sprašujemo se o vzrokih in odgovornosti. V ozadju so velike finančne igre, vemo, da je vojaško industrijski kompleks najpomembnejša gonilna sila kapitalizma.
Zaključujemo z znano mislijo Einsteina, da zavest, ki je problem ustvarila, ga ni sposobna rešiti. Nujna je radikalna sprememba v naši zavesti. Pa bo?
Komentarji