1.6.2013 je v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini potekala 1. redna Skupščina ljudstva RS, kjer se je razpravljalo o najbolj perečih temah, ki danes zaznamujejo našo družbo. Vsake toliko zgodovina od nas zahteva, da združimo najboljše kar premoremo in da stopimo v bran lastni državi ter njeno usodo vzamemo v svoje roke.

Knjiga z naslovom Kje je Wagner? je nastala kot filozofsko delo Dušana Rutarja in kot glasbeno-teoretska razprava Mitje Reichenberga, obeležuje pa obletnico Wagnerjevega rojstva (22. maj 1813); izšla je 22. maja letos. Vsebina knjige je nastala v obliki pisem, ki si jih izmenjujeta Wagner in Nietzsche. V pismih se prepletajo intimna razmišljanja filozofa in skladatelja, pa tudi poglobljena filozofska, glasbena in humanistična razmišljanja, s katerimi sta se za časa svojih življenj dejansko ukvarjala tako Wagner kot Nietzsche.

Naslednja malo drugačna predstavitev bo v petek, 7. junija, v Trubarjevi hiši literature ob 19.00. Knjigo lahko naročite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate..

Včeraj so v DZ z dvotretinjsko večino izglasovali v ustavo vnos fiskalnega pravila in omejevanje pravice do referendumov . Pred vrati DZ je bila peščica protestnikov, ki so opozarjali na nedopustne posledice teh sprememb.

Vstajniki, protestniki, sindikati, neparlamentarne stranke, državljanke in državljani opozarjamo:


NOBENEGA SPREMINJANJA USTAVE BREZ LJUDSTVA!


Poslanke, poslanci, predsednica vlade, člani vlade, predsednik državnega zbora, predsednik državnega sveta!

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani predsednik Državnega zbora!

V petek, 24. maja, boste ponovno odločali o vpisu fiskalnega pravila v Ustavo RS.

Vstajniške in civilnodružbene skupine, aktivne državljanke in državljani Slovenije smo se 6. maja letos sestali na 1. izredni seji Skupščine ljudstva Republike Slovenije, kjer smo jasno izrazili svoje stališče o vpisu tega pravila v ustavo. Pri tem smo navedli vrsto argumentov, vsem pa je skupna ugotovitev, da gre za predlog, ki je v nasprotju s temeljno ustavno listino slovenske države, ki opredeljuje Slovenijo kot socialno državo.

Predavatelj je spregovoril o razliki med osebnostjo in subjektom, o etiki in morali ter o zmožnosti človeških bitij, da si ustvarijo boljši svet, kot jim ga zagotavlja kapitalizem.

Jutri, v četrtek, 23. maja, ob 19.00, bo v Knjižnici Otona Župančiča predstavitev knjige Dr. Dušana Rutarja in dr. Mitja Reichenberg: Kje je Wagner? – o neskončnem vračanju istega

Filozofska fakulteta je v petek in soboto gostila mednarodni znanstveni kolokvij z naslovom What Emancipation? Marx's Futures ('Kakšna emancipacija? Marxove prihodnosti'). Kolokvij je bil organiziran v okviru raziskovalnega programa 'Filozofija', ki ga na Znanstvenem inštitutu Filozofske fakultete vodi dr. Slavoj Žižek in je v celoti potekal v angleškem jeziku.

Mitja Reichenberg in Dušan Rutar

Kje je Wagner?

Fenomen srečanja med Wagnerjem in Nietzschejem zagotovo ni samo fenomen tistega časa, saj je povzročil pomembne in dalekosežne spremembe v pisanju nove zgodovine poznega IX. in nato XX. stoletja. Knjiga Kje je Wagner? nosi v sebi poglede na filozofske, glasbene, muzikološke in sociološke teoreme, ki jih je potrebno znova premisliti, ko umeščamo Nietzscheja in Wagnerja na zemljevid diskurza o neskončnem vračanju istega. Ob 200-letnici Wagnerjevega rojstva se moramo ozreti na kulturno-glasbeni obrat, katerega je srečanje, prijateljevanje ter razhod dveh največjih umov tedanjega časa povzročilo. Če Nietzsche v nekem trenutku postavi za maksimo voljo do moči, pa Wagner nanjo odgovori s konceptom glasbene drame, ki kot Gesamtkunstwerk povzroči hkrati vzpon in padec velike romantične opere.

Mitja Reichenberg v svojem delu knjige ponovno premišljuje in sestavlja Wagnerjeve misli, ki so, če povzemamo idejo konstitutivne glasbene diferenciacije, katera je pričela izginjati v drugi polovici IX. stoletja, vodile tako v propad opere, kakor tudi nujno naprej v ustvarjanje Arnolda Schönberga, Albana Berga in njunih sodobnikov, kakor tudi v filozofsko mejne točke Johna Cagea in s tem v razpad glasbene kontinuitete kot ideje zvoka-poslušanja-publike. Te zvočno-glasbene geste so, gledane za nazaj, pravzaprav Wagnerjeva zapuščina, ki se skozi Nietzschejanski očitek populizma dandanes vračajo – kot komercializacija muzikoloških piruet v najbolj skomercializiranem in barbarskem razumevanju »klasične« glasbe današnje kapitalistične produkcije.

Knjiga Kje je Wagner? ponuja tudi svež razmislek o filozofski tradiciji, ki sega vsaj od Descartesa do Kanta, Hegla in Nietzscheja ter zajema filozofske koncepte, ki so morda res ključni ne le za razumevanje Wagnerjevega odnosa do Nietzscheja, temveč tudi za odgovarjanje na vprašanje, kaj je hotel Wagner s svojo glasbo, kako razumeti glasbene drame, ki jih moramo misliti tudi v luči Descartesovega razmišljanja o bogu kot abstrakciji oziroma konceptu, iz katerega lahko izpeljemo dokaz o eksistenci boga, v luči Kantovega razmišljanja o subjektu in etiki ter Nietzschejevega razmisleka o naravi življenja in večnega vračanja istega. Podnaslov knjige (o neskončnem vračanju istega) je zato pomenljiv, saj namiguje na Nietzschejev koncept večnega, obenem pa odpira prostor za razmišljanje o končnem in neskončnem, ki je seveda eminentno filozofsko. Dušan Rutar se tako loteva razmisleka o univerzalnosti filozofije in o njenem cilju, ki je neposredno povezan z Wagnerjevim revolucionarnim delovanjem v štiridesetih letih 19. stoletja, pa tudi s skladateljevim kreiranjem glasbenih dram, zlasti pa z njegovim konceptom o Gesamtkunstwerk. Na koncu velja poudariti le še to, da je knjiga izvrstna demonstracija možnosti, da zgodovinske dogodke, med katere sodi tudi srečanje med Wagnerjem in Nietzschejem, mislimo na nov, produktiven način, ki daleč presega stereotipno ugotavljanje o naravi Wagnerjevega antisemitizma, Nietzschejevega protofašizma ali hrupnosti Wagnerjevih glasbenih dram.

Gospodarske razmere v Sloveniji se konstantno slabšajo. Posledicno je tudi denarja za zdravstveni sistem vedno manj. V preteklih letih smo bili prica obljubam vseh vlad, da bodo reformirale javno zdravstvo, kar pa se nikoli ni zgodilo. Tako se je celotno zdravstvo znašlo v gospodarski krizi še bolj ranljivo kot bi lahko bilo, ce bi se reforme res izvedle. Tudi sicer (brez gospodarske krize) bi javni zdravstveni sistem zašel v težave, kar pa bi se verjetno zgodilo le nekaj let kasneje.

Slovenija je včeraj, 14. 5. 2013, praznovala 20. obletnico članstva v najstarejši evropski mednarodni organizaciji – Svetu Evrope (SE). Ob tej priložnosti je ministrstvo za zunanje zadeve pripravilo okroglo mizo "Svet Evrope in Slovenija: dve desetletji pridobljenih izkušenj in novi izzivi za prihodnost". Preko video konference je spregovoril tudi generalni sekretar Sveta Evrope Terry Davis.