Za nami je uspešna 4. Vseslovenska ljudska vstaja. Vstajnice in vstajniki smo, kljub klavrnemu vremenu, z množično prisotnostjo dokazali, da nas ni zanimal zgolj Janez Janša in da nismo nasedli slepilnemu manevru političnih elit. Morebitna nova, tako imenovana levosredinska vlada, ne ponuja novih rešitev. Nasprotno, zavezuje se istim ukrepom strukturnih reform, znotraj katerih bomo gospodarsko krizo plačali prebivalke in prebivalci, ob tem pa izgubili še socialne pravice, ki so rezultat preteklih družbenih bojev, ter skupno bogastvo, ki se je ustvarjalo s predanim delom več generacij. Zahteve Mreže za neposredno demokracijo tako ostajajo enake:
Glede na zadnje dogodke postaja čedalje bolj očitno, da politična elita še vedno ni dojela legitimnih zahtev državljank in državljanov.
V knjižnici Otona Župančiča - Ljubljana so 5. 3. organizirali okroglo mizo "V KOŽI besede in (BESEDNE) AKCIJE" z gosti: dr. BARBARA RAJGELJ - pravnica, učiteljica, glasnica, JANA KOLARIČ - pesnica, pisateljica, dr. ALEŠ DEBELJAK - filozof, profesor, dr. DUŠAN RUTAR - psiholog, publicist. Kako pomembna je beseda v času spremembe in kakšna naj bo ta? Pogovor je vodila Carmen L. Oven.
V kontekstu družbenopolitičnega dogajanja v Sloveniji, zaznamovanega s politično krizo in uličnimi protesti, smo bili zadnje čase priča vrsti javnih nastopov nosilcev političnih funkcij, ki se pri podajanju interpretacij dogajanja v državi, kot tudi pri podajanju možnih usmeritev za prihodnost slovenske družbe, poslužujejo zgodovinskih analogij, s katerimi vzpostavljajo vzporednice med trenutnim dogajanjem in predstavami ljudi o obdobjih in dogodkih, ki jih tovrstne primerjave obujajo.
Na Pravni fakulteti v Ljubljani je v četrtek 21. 2. 2013 potekala okrogla miza "Položaj in delovanje nadzornih institucij v Sloveniji", ki jo je organiziralo Društvo za ustavno pravo.
"Položaj in delovanje nadzornih institucij v Sloveniji" from Za-misli on Vimeo.
Ne smemo izgubiti razočaranja, gneva in jeze, ki so nas pripeljali na trge in ulice; gojiti moramo svoja nabita čustva, da jih preobrazimo ter spremenimo v kreativno ustvarjanje novih alternativnih modelov v skupnosti. Ne smemo zadušiti ali omejiti ogorčenosti, saj je to tisto kar rabimo, da lahko obdržimo voljo in obrnemo smer in pometemo z vso korupcijo, hinavščino, sprenevedanjem obstoječih oblastnikov. Ne smemo izgubiti vneme in zagona, da spreminjamo svet, družbo ter razmere neenakosti in izkoriščanja.
Odprto pismo Borutu Pahorju, Alenki Bratušek in ustavnim sodnikom
V vednost.
Slovenska vlada je z Zakonom o vodah slovensko vodno dobro oziroma vodo 'spremenila' v lastnino vlade in s tem osnovno življenjsko tekočino odtujila slovenskemu ljudstvu. Vodo zakon celo zakonsko spreminja v prodajni produkt, tako kot je prodajni produkt zemlja, uran, nafta.
Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov je 27. 2. ob 16.00 uri organizirala JAVNO TRIBUNO – ZLOČIN IN….. ? v CK Španski borci. Udeleženci so izpostavili pomembnost javnih diskusij o tej problematiki. Opozorili so na iztekajoč rok, do katerega mora država pripraviti odškodninsko shemo za izbrisane. Skrbi jih, da bo vlada število odškodninskih upravičencev omejila.
Vstaja prebivalk in prebivalcev Slovenije se nadaljuje. Ob koncu prejšnjega leta so Mariborčani k odstopu prisilili župana Franca Kanglerja, h koncu smo pripeljali tudi vladavino najslabšega predsednika vlade v kratkotrajni zgodovini države - Janeza Janše. S tem sta izpolnjeni prvi dve zahtevi vstajnikov, vendar smo še daleč od uresničitve vsebinskih zahtev.
Delavsko-punkerska univerza je organizirala predavanje iz tematskega ciklusa Dvojna kriza evrointegracij v četrtek, 21. februarja 2013 ob 18.00 uri v Klubu Gromka na Metelkovi. Zastavlja se vprašanje, ali je zmaga protifašistične koalicije še zmerom politični temelj za povojno združevanje ali pa jo je širitev po koncu bipolarne delitve sveta potisnila na obrobje. Druga svetovna vojna je bila kompleksen pojav, zavezništva ter predvsem položaj posameznih narodov in družbenih skupin pa tako raznovrstna in s tako različnim koncem, da jih je, kot kaže, nemogoče dati na skupni imenovalec in s tem graditi skupno identiteto. To niti ne bi bil problem, če se ne bi EU znova soočala z avtoritarnimi praksami in voditelji (prej Haider v Avstriji, zdaj Orban na Madžarskem, Janša v Sloveniji) in z naraščanjem fašizma v mnogih državah. Od tod pobude za obuditev protifašizma in prizadevanja, da bi protifašizem uvrstili med vrednote v današnjih razmerah.