Po projekciji filma "Več kot med" so se v kavarni Kinodvor pogovarjali Franc Šivic (čebelar; moderator), Anton Komat (ekolog, raziskovalec) in Aleša Kandus (direktorica Medexa).
Več kot med ni običajen dokumentarec o naravi, ki bi švigal od enega kotička sveta do drugega v prizadevanju, da razvozla skrivnost nenadnega in drastičnega upada svetovne čebelje populacije ter razkrije njegove uničujoče posledice za prehranjevalno verigo. Namesto tega si vzame čas in skuša problem razumeti z zornega kota protagonistov zgodbe -- čebelarjev in čebel. Ta posvetitev v osupljivi svet čebel, delo švicarskega filmarja Markusa Imhoofa, ki tudi sam pripada dolgemu rodu čebelarjev, nam pokaže, da celo idilično okolje Alp ne zagotavlja imunosti pred posledicami industrializacije čebelarstva. Na kocki je vsekakor veliko več kot med.
Dovolj je mešetarjenja z našimi pravicami in igranja z našimi živci. Naredili ste kapitalno napako. Obsodili ste tiste, ki so žrtvovali vse, zato da se stvari spremenijo na boljše. In jih kaznovali za točno to, kar vi niste bili sposobni narediti do sedaj v 20 letih ali pa niste imeli poguma. Sodili ste v imenu kapitala in dvoličnosti, ne pa v imenu ljudstva, zato je ta sodba nesprejemljiva in je kot taka tudi nelegitimna.
Drage dame, cenjeni gospodje! Pravičnost, resnica in ljubezen so stvar preteklosti! Nastopil je čas laži, zavisti in sebičnosti, nastopil je čas za Vašo igro!
Še sama Smrt je postala igrača Gogoljevega romana, ki postavlja situacijo z začetka 19. stoletja ob bok peklu. Čas, ko se je rodil naš pre-dragi kapitalizem. Kdo ne bi prodal duše svojega preminulega soseda? Ne razmišljajte, igrajte! Danes zmagujejo le najbolj iznajdljivi! Smrt Človeku. Naj živi Papir! Groteska mask, lutk, teles, rustikalnih ljudskih ruskih pesmi uporablja material, ki je danes najbolj cenjen – papir.
Vstajniška gibanja enotno in z jasno zahtevo na četrtkov protest
Danes je potekala javna protestna novinarska konferenca vstajniških gibanj in organizacij. Namen konference je bil izraziti podporo novemu protestnemu shodu, ki bo v četrtek, 5. septembra, in odpreti ključne dileme upravljanja z državnim premoženjem. Na novinarski konferenci so sodelovali Gibanje VLV (Uroš Lubej), Odbor za pravično in solidarno družbo ter Solidarnost (Marko Golob in dr. Andrej Rus), Gibanje in stranka za trajnostni razvoj TRS (Lara Valič), Društvo slovenskih pisateljev (Veno Taufer), Koordinacija kulturnih kulturnih organizacij Slovenije KOKS (Igor Koršič), Delavsko-punkerske univerza ter Iniciativa za demokratični socializem DPU, IDS (Luka Mesec) ter Gibanje SRP (Remzo Skenderović). Enotno sporočilo vseh prisotnih skupin je bilo, da je dovolj plenjenja skupnega premoženja in da podpirajo četrtkov protestni shod, ki ga je sprožilo sporno kadrovanje v državnih podjetjih.
Svetlana Makarovič in štirje solisti Madžarskega nacionalnega ciganskega orkestra Sánta
Prireditelj: Založba Sanje
ŠTIRJE JEZDECI APOKALIPSE, dr. Dušan Rutar from Za-misli on Vimeo.
O dokončnem zatonu kapitalizma in rojevanju novega, o prihodnosti človeške eksistence, svobode, razmišljanja in tega, kar imamo lahko ljudje med seboj, 13. marec 2012, Dušan Rutar, Knjižnica Domžale, 2012 (3. letnik)
Večina Ljubljančanov še niti ne ve, da je v načrtu izgradnja dveh sežigalnic, kjer naj bi sežigali odpadke iz cele Slovenije in komaj verjetno da ne tudi uvoženih, tako kot to veselo počne Lafarge v Zasavju v nočnih urah, medtem, ko mesto spi. Javna razprava je bila odprta, kar je pomenilo, da je bil načrt dostopen na MOLu, če pa ljudje iz katerega koli razloga tega niso nikoli izvedeli, so si pač sami krivi. MOL tudi zavaja javnost z zgledom sežigalnice na Dunaju, pri čemer ne pove pomembne podrobnosti, da Dunaj ne leži v kotlini kot Ljubljana in zato med tema mestoma, kar se tiče ogrožanja zdravja meščanov zaradi prašnih delcev iz sežigalnice, ni primerjave. Druga pomembna in zamolčana podrobnost je, da na Dunaju vlagajo v vzdrževanje filtrov zelo veliko denarja, kar tretjino vrednosti načrtovane slovenske sežigalnice na leto!! Naj si vsakdo sam odgovori, ali lahko kaj takega pričakujemo od slovenskih investitorjev. Sežigalnica mora obratovati ekonomično, torej čim več, če ni dovolj odpadkov doma, se jih dobi drugod. Imamo skratka še en projekt, ki ni zaradi ljudi, ampak zaradi zaslužkov.
Sporočamo slovenski javnosti, da nas ideološke delitve, ki smo jim danes spet priča v Rovtah, ne zanimajo. Ne ukvarjamo se več z rdečo zvezdo, niti z domobranstvom, niti s partizanstvom. To da politična elita toliko energije usmerja v dogodke izpred več desetletij, je na meji norosti. To je pot nadaljnje delitve naroda na rdeče in črne, medtem ko nam trenutna kvazilevičarka vladna koalicija jemlje dostojanstvo s skorumpiranim načinom kadrovanja, s tem da se pripravlja, da bo strošek gnile politike in strošek bančnega pohlepa v obliki slabe banke prenesla na prebivalstvo in s tem, da bo namesto vizije reševanja slovenske države pripravila nove varčevalne ukrepe in nove davke.