Posnetek: Jerneja Čater
Dušan Rutar bere Viktorja Frankla in govori o iskanju smisla v 21. stoletju.
Predavanje je v okviru cikla Predavanja za uvod v pozitvno psihologijo.
Knjižnica Otona Župančiča
Ker se v tokratni sezoni srečujemo s skladatelji različnih generacij in stilov, je smiselno, da nadaljujemo tam, kjer smo končali. Lahko bi rekli, da po Bachu sledi George Frideric Händel (1685-1759), ob tem pa ne smemo pozabiti, da sta bila rojena istega leta in oba sta bila Nemca. Mojster Händel je svoje največje uspehe žel v Londonu, zato ga imajo Britanci za svojega. Leto 1685 je dalo svetu tudi komponista po imenu Domenico Scarlatti (1685-1757), zato smo spregovorili tudi o njem. Gre za zanimiv zgodovinski trikotnik nemškega (Bach), angleškega (Händel) in italijanskega (Scarlatti) baroka. Vsi trije skladatelji predstavljajo temelj glasbenega duha, ki se je kasneje razvil v klasicizem, s katerim se je zaključila velika triada renesansa-barok-klasicizem, s katero razumemo najbolj kompleksno in ustvarjalno ter več kot 400 let trajajočo glasbeno jedro evropske glasbene kulture.
Posnetek: Marjetka Matić
Posnetek: Laura Ličer & Elena Pečarič
Ob obeleženju 10.obletnice Konvencije ZN o pravicah invalidov, smo bili vabljeni v San Marino, kjer smo bili udeleženi na okrogli mizi o neodvisnem življenju in pomenu konvencije pri doseganju pravice do osebne asistence. V okviru trodnevnega dogajanja smo bili priče izjemni baletni predstavi, ki je s preprostimi gibi teles napolnila naše emocije in sporočala več, kot bi se dalo z besedami. Nič ni nemogoče in toliko je še tega, kar je na novo potrebno odkriti. Zato si ne slepimo oči s predsodki.
Pripravila in posnela: Mirjana Brelih
Klemen Janežič: "Ravno ljudje, ki bi to res rabili, mogoče niso ravno vešči tega, težko to pridobijo in jih je zaradi tega tudi sram, ker so označeni."
maj 2016
Posnetek: Mojca Dular
Staša Benko je na starodavni jordanski zemlji (zaenkrat) preživela pol leta. Sodelovala je v projektu programa Evropske prostovoljne službe z naslovom Medkulturni dialog – Slovenija in Jordanija. Tja jo je poslal slovenski Zavod Voluntariat, sprejela pa jo je jordanska organizacija za človekov razvoj – WE Center. Njena glavna naloga je bila poučevanje angleščine in izvajanje raznih dejavnosti v palestinskih begunskih naseljih ter v sirski sirotišnici (ki to ni). Živela je v Amanu, kjer se je posvetila tudi spoznavanju arabske kulture, kuhinje, jezika in ljudi. Poskušala je razumeti pojem jordanske identitete in močne temelje vere ter tradicije. Občasno je potovala vse do juga dežele, kjer je raziskovala nabatejsko Petro in prostrane vadije, v katerih so reke že zdavnaj usahnile. Z nami je delila številne razglede in vonj po kardamomu.
Prireditelj: Ljubljansko geografsko društvo
Koledar njihovih dogotkov lahko pogledate na https://www.facebook.com/LjGeogrDrus/events/.
Obstajajo emancipatorične sanje. Sanjajo jih ljudje po vsem svetu. Prav tako obstajajo sile, ki skušajo uničiti take sanje, jim odvzeti emancipatorični naboj. V vsakdanjem življenju smo zato vedno znova izpostavljeni magičnemu razmišljanju politikov, ekonomistov in drugih strokovnjakov, ki nam nenehno mečejo pesek v oči, da bi spali in verjeli, kar nam pripovedujejo.
Filozof je človek, ki zna misliti in hoče misliti. Misliti hoče predvsem razliko med tem, kar nam nenehno pripovedujejo predstavniki medijev, strokovnjaki in politiki, da bi jim verjeli, kot rečeno, in tem, česar ne povedo, o čemer ne govorijo.
Filozofsko razmišljanje nam tako pomaga razumeti, kaj se dogaja z nami, kam se premika ta svet, ki ga usmerja vojaška/politična/ekonomska elita. Filozofiranje zato ni prazno govorjenje, temveč je, prav nasprotno: dokaz, koliko praznega govorjenja se sicer zliva na nas, ne da bi se tega polno zavedali. Šele ko premaknemo pogled, ko postanemo pozorni na omenjeno razliko, se začnemo z grozo zavedati, kako neproduktivne so zgodbe, ki jih poslušamo iz dneva v dan, kako ničesar nimamo od njih.
Filozofija za današnji čas je zato pomembnejša, kot je bila kadarkoli v preteklosti, kajti svet se premika proti breznu, ki ga večina ljudi še ne sluti. Obstaja sicer fantazija o svetu brez ljudi, toda lahko se zgodi, da nekega dne to ne bo več zgolj fantazija.
Mehka vezava, 13,5 x 21 cm, 154 strani.
Leto izdaje: 2016
Elena PečaričSvoboda dihanja |
Elena PečaričInvalidski »Catch The Cash« |
Vid SagadinŠpilunga |
Dušan RutarFilozofija za današnji čas |
Dušan RutarIz šolskih klopi |
Dušan RutarDuhovnikova sobica |
Dušan RutarMaterina roka |
Elena PečaričEUtropija |
Dušan RutarNe, oči, ne! |
Dušan RutarPsihologija v kapitalizmu |
Mitja Reichenberg in Dušan RutarKje je Wagner?o neskončnem vračanju istega |
Aleš PraprotnikDenar - Nedolžna prevara?Kdo v resnici ustvarja denar, kako deluje monetarni sistem in predlogi za temeljito reformo |
Dušan RutarKomunizem |
Radej B., M. Golobič, M. MacurKompleksna družba v radikalni srediniRadej B., M. Golobič, M. Macur, december 2012. Ljubljana: Oddelek za krajinsko arhitekturo BF/UL, predgovor S. Dragoš, 240 str. |
Posnetek: Jerneja Čater
OSREDNJA knjižnica Celje
Posnetek: Marjana Marič
Svoj prepoznavni blues nam je zabluzil Zucchero.
Tradicionalna domača zdravila uporabljamo vsakodnevno, najsi se tega zavedamo ali ne. Lahko uporabljamo čaje in zelišča ali pa iz njih pripravljamo sirupe, mazila, tinkture in drugo. Ker si ljudje pomagajo tudi s konopljo, bodisi preventivno ali kurativno, je čas da razkrijemo kako konopljo najbolje izkoristimo.
Možnosti, ki jih konoplja ponuja si lahko ogledate na letošnjem sejmu Narava in Zdravje, ki bo potekal od 24. do 28. 11. na Gospodarskem Razstavišču v Ljubljani, na katerem bodo tudi predavanja o tej rastlini in njeni uporabi.
V pomladnih mesecih pa boste lahko prisluhnili tudi vrhunskim mednarodnim strokovnjakom s področja konoplje, saj prihajajo v Ljubljano.
Avtorji videoposnetka ne odgovarjamo za napačno interpretacijo video posnetka. O primernem uživanju konoplje se posvetujte s strokovnjakom, ki ima vsaj nekajletne iskušnje s konopljo. Ob kombinaciji z zdravili naj vas spremlja zdravnik.