Podrobnosti

Objavil(a) Marjetka Matić

Ustvarjeno 05 Marec 2017

Zadetkov: 6020

Državni zbor je 26. januarja 2017 sprejel novelo zakona o tujcih, ki oblastem omogoča, da zapre meje za prosilce za azil. Ker je v nasprotju s slovensko ustavo, mednarodnim pravom in pravom Evropske unije na področju mednarodne zaščite, je bil že osnutek zakona deležen številnih očitkov. Večina kritičnih komentarjev je bila v zakonodajnem postopku odpravljena z izgovorom, da mednarodni in evropski pravni okvir nista prilagojena “novi situaciji”. Namesto na resni strokovni analizi zakon v veliki meri temelji na politični propagandi, ki se naslanja na hipotetične katastrofične scenarije.

Poleg tega je zakon policiji podelil nova pooblastila in jo zadolžil za naloge preverjanja ranljivosti posameznih prosilcev za azil. V kontekstu vsesplošne krepitve policijskih pooblastil, zniževanja standardov za poseg v pravice in svoboščine posameznika ali posameznice in uvajanja novih prisilnih sredstev (npr. električnih paralizatorjev) zakon o tujcih predstavlja korak h krepitvi policijske države. Zavesten spregled strokovnih argumentov in politična propaganda zato ne pričata le o zlorabi vladnih pooblastil, temveč napeljujeta na zavestno kršenje ustave in mednarodnega prava.

Poleg premisleka o pomenu in učinkih zakona ter iskanja odgovorov na vprašanje, v kolikšni meri imamo opravka z uvajanjem de facto izrednega stanja in z avtokratskimi ambicijami oblasti, so udeleženci posveta identificirali tudi možnosti za čim prejšnjo razveljavitev najbolj problematičnih členov.

Na posvetu so sodelovali:

• Oto Luthar, ZRC SAZU (pozdravni nagovor)
• Andrej Rozman Roza
• Andreja Vezovnik, Fakulteta za družbene vede UL
• Neža Kogovšek Šalamon, Mirovni inštitut
• Boštjan Videmšek, novinar Dela
• Tadej Troha, Filozofski inštitut ZRC SAZU
• Uršula Lipovec Čebron, Filozofska fakulteta UL

Organizator dogodka: ZRC SAZU in Mirovni inštitut

Posnetek: Rok Matić

Ljubljana, 2. marec 2017

Podrobnosti

Objavil(a) Jerneja Čater

Ustvarjeno 04 Marec 2017

Zadetkov: 3709

Posnetek: Jerneja Čater

Tokrat je predavatelj govoril o tem, zakaj logika ni isto kot inteligenca.
V okviru cikla Predavanja za uvod v pozitivno psihologijo.

Knjižnica Otona Župančiča

Podrobnosti

Objavil(a) Elena Pečarič

Ustvarjeno 02 Marec 2017

Zadetkov: 5875

Tudi letošnje pustovanje je bilo v Riu De Fužine veselo, pisano in zabavno.

Podrobnosti

Objavil(a) Marjetka Matić

Ustvarjeno 27 Februar 2017

Zadetkov: 3424

Na tokratnem srečanju smo spoznali veliko trojico, vladarje klasičnega repertoarja vseh opernih hiš po svetu. Italijan Giuseppe Verdi (1813–1901) in Nemec Richard Wagner (1813–1883) sta se rodila istega leta, nekoliko kasneje pa še Italijan Giacomo Puccini (1858–1924). Omenjeni predstavljajo najbolj popularno razumevanje opere kot velike glasbene drame, z njimi se tako rekoč konča vse, kar se je imelo zgoditi v tej glasbeni zvrsti.

Posnetek: Marjetka Matić

Podrobnosti

Objavil(a) Martina Piskač

Ustvarjeno 24 Februar 2017

Zadetkov: 5965

Posnetek: Mirjana Brelih

Drugi pogovorni večer iz cikla Pobeg v raj je Carmen L.Oven gostila Naro Petroviča in dr. Jožeta Podgorška. Tema je bila samooskrba in že na začetku slišimo kako nestabilna je naša preskrba s hrano, če smo uvozno odvisni. Medtem ko v imenu nacionalne varnosti postavljamo ograje, smo oskrbo s hrano zlahka prepustili tujim korporacijam.
Veliko je sistemskih napak na katerih je potrebno delati, da sploh lahko omogočimo samooskrbnost na takšni ravni kot jo potrebujemo, pravi Nara Petrovič, ki sedanjo situacijo in možne rešitve osvetli iz različnih zornih kotov.
Dr. Jože Podgoršek pa opozarja, da imamo zelo neetično tržno situacijo v verigi preskrbe s hrano, ter da imajo nekateri deležniki absolutno premoč proti vsem ostalim dobaviteljem. Svojo premoč izkoriščajo na način, da uveljavljajo nepostene prakse in nedovoljena ravnanja.
Ljudje sami lahko ukrepamo, se povezujemo, spreminjamo svoje nakupovalne navade in svoj odnos. Imamo bogato tradicijo in naravne danosti ter veliko samooskrbno moč.
V sredo 1.3.2017 bo Carmen v klubu Cankarjevega doma gostila Ksenijo Malio Leban in dr. Gregorja Žvelca. Tema pogovora bo tolstojanstvo - zagovarjanje ljubezni in dobrega do vseh ljudi. Če želite preživeti zagotovo zelo zanimiv večer, pridite.

Podrobnosti

Objavil(a) Martina Piskač

Ustvarjeno 20 Februar 2017

Zadetkov: 6167

Posnetek: Mirjana Brelih

Dr. Peter Čeferin v svoji peti knjigi »Prepoznava« in druge zgodbe ostaja zvest humorju, satiri, situacijski in karakterni komičnosti,
s katerimi se je usidral med slovenske bralce kot zaželen avtor resničnih osebnih doživetij.

Pogovor z avtorjem je spletal televizijski voditelj Slavko Bobovnik.

O njegovih literarnih prizadevanjih je naglas razmišljal pesnik, pisatelj in umetnostni zgodovinar, dr. Robert Simonišek.

Družabno dogajanje je obogatila tamburaška skupina Marjetica.

Restavracija Maxim v Ljubljani, februar 2017

Podrobnosti

Objavil(a) Martina Piskač

Ustvarjeno 14 Februar 2017

Zadetkov: 10310

Pripravila in posnela: Mirjana Brelih

Ljudsko izročilo pravi, da ima vsak izmed nas v sebi dva volkova, belega in črnega. Ves čas se bojujeta med sabo in zmaga tisti, ki ga hranimo.

O pasteh sodobne družbe, o našem odnosu in odgovornosti, smo se pogovarjali s Sanjo Lončar, vodjo izjemno uspešnega projekta Skupaj za zdravje človeka in narave. Pravi, da vedno sta potrebi dve strani, ena, ki želi neko neumnost sprožiti in druga, ki to neumnost sprejme. V nekem trenutku se bomo zbudili v svetu, ko našim otrokom ne bomo znali odgovoriti zakaj nekih stvari nismo preprečili takrat, ko bi to bilo relativno preprosto.

Vabimo vas tudi k podpisu evropske državljanske pobude Zavarujmo tla, več o tem si lahko preberete na portalu http://www.zazdravje.net/ .

Podrobnosti

Objavil(a) Jerneja Čater

Ustvarjeno 13 Februar 2017

Zadetkov: 3006

Posnetek: Jerneja Čater

OSREDNJA knjižnica Celje

Podrobnosti

Objavil(a) Za misli

Ustvarjeno 11 Februar 2017

Zadetkov: 5877

Ustvarjalno praznovanje kulturnega praznika

S kancem hudomušnosti lahko povežemo besedo cianotipija, ko prvič slišimo zanjo, s cianidom in tipi. Potemtakem tudi z Agato Christie. Ne pa s Francetom Prešernom. A to je veljalo le do letošnjega 8. februarja, od takrat dalje pa lahko cianotipijo postavimo v zvezo tudi s Prešernom.

Kako le?

- Moralistična različica odgovora: Ana Jelovšek je hotela s kancem cianida, živčnim strupom, živcirati svojega tipa, Prešerna, ker je namesto nje, matere svojih otrok, opeval Julijo Primic.

- Amoralistična različica odgovora: Julija Primic je s kancem cianida v opojnem napitku testirala pokončnost svojih snubcev, zmagal je Prešeren, le da se je potem vmešala Julijina mati in izbrala onega šaufenstra ali kaj je že bil, ker Prešeren ni imel denarja; mu ga je bila Ana sproti pobrala, za alimente).

Zdaj pa zares.

Podrobnosti

Objavil(a) Martina Piskač

Ustvarjeno 10 Februar 2017

Zadetkov: 3952

Posnetek: Mirjana Brelih

Materialni standard je potrošniško družbo pripeljal na raven neskončnih možnosti izpolnjevanja različnih "potreb" in želja. Na eni strani se prikazujejo neskončne možnosti užitka, na drugi strani frustracije in omejitve. Zakaj pravijo, da so najboljše stvari tiste, ki so nemoralne, prepovedane ali pa redijo… .

Ključni poudarki teme:

TheodorAdorno; vloga kulturne industrije pri mehanizmih logike gospostva

Pier Paolo Pasolini; televizija in proces nivelizacije

Jean Baudrillard; agonija realnega v sodobnem svetu


Cikel "Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo?".

Knjižnica Otona Župančiča