Posnetek: Jerneja Čater
OSREDNJA knjižnica Celje
Posnetek: Barbara Kruhar
Intervju z Miho Lobnikom, zagovornikom načela enakosti, ki bo z novo zakonodajo poskušal preprečevati različne oblike diskriminacije. Kako uspešno bo njegovo poslanstvo bomo preverjali in komentirali.
Ko v glasbenih krogih pomislimo na priimek Strauss, moramo biti očitno zelo natančni, na koga pravzaprav sploh mislimo. Kdo vse so bili Johann Strauss st. I (1804-1849), pa Johann Strauss ml. II (1825-1899), Josef Strauss (1827-1870), Eduard (Edi) Strauss I (1835-1916), Eduard Strauss II (1910-1969), Johann Eduard Strauss III (1864-1939), Oscar Straus (1870-1954) in vsekakor Richard Strauss (1864-1949). Predvsem slednji je bil nemški skladatelj in z avstrijskimi valčki nima prav nič skupnega.
Cikel »Diskretni šarm komponistov«.
Posnetek: Marjetka Matić
30. marca 2017 je na Filozofski fakulteti potekal pogovor z naslovom Južni Sudan: vojna in največja humanitarna katastrofa se nadaljujeta. Gostovali so Tomo Križnar, Bojana Pivk Križnar in Kon Victor Dimo.
Neodvisnost Južnega Sudana julija 2011 je bila kontroverzna že od začetka, saj je pustila na severni strani meje Nubske gore, Modri Nil in Darfur, regije bogate z naravnimi viri in naseljene s staroselskim prebivalstvom, do katerega ima Bašir, predsednik Sudana, odkrito genocidno politiko. Še manj znano mednarodni javnosti in prav tako ignorirano s strani mednarodne politike je nasilje in lakota znotraj Južnega Sudana. Tudi tokrat je na novo izvoljena vlada podlegla mednarodni korupciji in partikularnim interesom lastne etnične skupine. Več o razmerjih med lokalnimi in državnimi akterji, vlogi oboroženih skupin in različnih etničnih skupin, odporu staroselskih skupnosti in interesih velesil, o kompleksni situaciji, o katerih mednarodni mediji ne poročajo, so povedali sogovorniki.
Tomo Križnar, nekoč popotnik, danes aktivist, borec za pravice staroselskih ljudstev, publicist, filmar, ki si zadnji dve desetletji na vse načine prizadeva za preživetje staroselskih ljudstev v obeh Sudanih.
Bojana Pivk Križnar je učiteljica in soborka Toma Križnarja.
Kon Victor Dimo je aktivist za človekove pravice, nekdanji borec SPLA in humanitarni delavec v Južnem Sudanu ter bivši finančni minister v zvezni državi Wau.
Posnetek: Marjetka Matić
Pogovor s Konom Victorjem Dimom si lahko ogledate tukaj: http://4d.rtvslo.si/arhiv/k2/174462222
Posnetek: Mirjana Brelih
Če je konec Tolstojevega življenja zaznamoval pobeg s posestva Jasna Poljana, je začetek njegovega življenja, tako kot življenja slehernika, zaznamovalo otroštvo. Kakšno sled mu je pustil ta sveti čas zorenja, da je v sebi nosil idejo pobega? Kako v odraslosti živeti svoje otroštvo, da nas to ne sili v beg od sebe? Kam bežimo, če otroštva ne zapustimo?
Gosta: dr. Alenka Rebula in Dejan Sotirov
Dr. Alenka Rebula. Psihologinja, predavateljica, pesnica in pisateljica, ki svoj življenjski in poklicni vrt sadi s kulturo miru, prepoznavanjem dobrega v nas in drugih ter s spoznanjem, da je zapustiti otroštvo začetek odrasle ljubezni.
Dejan Sotirov ječlovek z diagnozo ADHD, ki ga je dedek rešil iz krempljev neučinkovitega zdravljenja. Je ustanovitelj društva Eternia za organizacijo taborov Mavričnih bojevnikov za otroke, ki veljajo za drugačne, ker smo jih (mi) tako poimenovali.
Cankarjev dom, april 2017
Mini protest pred vlado, da poveča proračun še enemu zagovorniku; več kot je, raznih zagovornikov, manj štejejo, manj moči imajo. Verjamemo, da bi se ta funkcija morala ali bi se lahko izvajala neodvisno, a še vedno znotraj Urada človekovih pravic; vsaj kar se tiče administracije, infrastrukture. V nasprotnem primeru bo država odpirala nove in nove državne službe, od katerih diskriminirani posamezniki in skupine ne bodo imeli nič. Že do sedaj smo lahko opazili neučinkovitost tega organa, ki je bil kot samostojen organ ukinjen 17.3.2012 in prenesen pod okrilje MDDSZ; kajneda?!
Posnetek: Jerneja Čater
Tokrat je predavatelj govoril o psihologiji kot ideološki praksi in spreminjanju svetovnega reda, o zmožnostih ljudi za komunizem.
V okviru cikla Predavanja za uvod v pozitivno psihologijo.
Knjižnica Otona Župančiča, marec 2017
Posnela in pripravila: Mirjana Brelih
Evropskega poslanca dr. Igorja Šoltesa in organizatorja javnega posveta Z industrijsko konopljo do inovativnih in okolju prijaznih izdelkov, novih delovnih mest in trajnostnega razvoja, smo prosili, da pokomentira stanje na področju konoplje v Sloveniji.
Dokler bodo uradniki, strokovnjaki in politiki rastlino konopljo le prestavljali sem ter tja po seznamu prepovedanih drog, bodo prave spremembe onemogočene. Davkoplacevalci bomo placevali uvoz konoplje, ki bi jo lahko sami pridelali na svojih vrtovih. Vemo kako praznega okusa in brez vonja je uvozen paradiznik v trgovini v primerjavi s paradiznikom iz domacega vrta. In se naprej bomo placevali prohibicijo konoplje na nasih vrtovih in vse kazenske pregone in sodne procese v zvezi s tem. Na vrtove ne smemo sejati niti t. i. konoplje za industrijsko uporabo, to lahko storite le, ce imate najmanj 10 arov zemlje in voljo, da se spopadete z birokratskimi zahtevami. Drobtinice, ki nam jih drzava namenja, bomo torej kar drago placali.
Posvet objavljamo po posameznih prispevkih v celoti:
- prispevek Maje Klemen Cokan; terenska kmetijska svetovalka na Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje,
- prispevek Dejana Rengea; ekološki kmet, strokovni sodelavec Inštituta Icanna,
- prispevek Violete Tomić; poslanka Združene levice,
- prispevek Matjaža Grkmana; Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
- prispevek doc. dr. Darje Ačko Kocjan; Biotehnična fakulteta,
- prispevek Silvestra Bolke; predstojnik Centra za sodelovanje z gospodarstvom,
- prispevek Boruta Šketa; praktik ekološke gradnje iz industrijske konoplje v Sloveniji,
Tokratno srečanje je bilo obarvano izredno mednarodno. Kar komponiste povezuje, je predvsem njihova drugačnost, vendar je pomembna tudi stilna in časovna povezanost med njimi. Brahms je predstavnik nemške generacije, zavezane Beethovnovemu simfoničnemu zvoku, Čajkovski ruske operno-baletne tradicije, Grieg pa predstavlja norveški duh severa in njihove nacionalne romantike.
V ta čas sodijo še predstavnik francoske šole Camille Saint-Saëns ter Antonin Dvořak in Bedřich Smetana.
Posnetek: Marjetka Matić
Intervju z Alenko Bratušek ob materinskem dnevu
Materinski dan je priložnost za pogovor o materinstvu pa tudi o očetovstvu. O materah, otrocih in očetih v luči podpornih politik sem se pogovarjala z bivšo predsednico Vlade, ustanoviteljico in predsednico politične stranke Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov in poslanko v Državnem zboru, mag. Alenko Bratušek.