Posnela in pripravila: Mirjana Brelih
Permakultura je mnogo več kot samo način vrtnarjenja. Narava celostno in trajnostno upravlja svoj sistem in temelji na zakonih, ki enakovredno obravnavajo vse njene dele. To lahko prenesemo na vsa področja našega življenja. O tem smo se pogovarjali z Matejem Klinejem, vodjem Permakulturnega inštituta v Mariboru.
Matej pravi: "Želimo vpeljati najboljše trajnostne sisteme, ki so možni, to pomeni, da ne vnašamo dodatne energije za vzdrževanje, ampak, da se sistem vzdržuje sam." Njegovo predavanje o tem kaj permakultura je, lahko poslušate na https://www.youtube.com/watch?v=qRl-qCLuF4w.
Več informacij pa lahko poiščete na http://permakulturni-institut.si/.
Da je dogma neomejene gospodarske rasti tako kot rakavo tkivo, ki na koncu uniči gostitelja, že mnoga leta opozarja tudi Anton Komat. Zato permakultura ni samo izbira, je klic naše dolžnosti.
Posnetek: Mirjana Brelih
Huxleyev roman je izšel leta 1932, torej v letu, ko je bila svetovna gospodarska kriza, ki jo je povzročil ekonomski liberalizem, še na vrhuncu. Njegov premislek o razvoju družbe v prihodnosti je rezultat kritičnega pogleda na čas, v katerem se jasno kažejo obrisi avtoritarnih režimov, ko demokraciji zaupa vse manj ljudi, po drugi strani pa Huxley že sluti nastajajočo potrošniško družbo.
Cikel »Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo?«.
Knjižnica Otona Župančiča
Posnela in pripravila: Mirjana Brelih
Evropski poslanec dr. Igor Šoltes in obenem organizator javnega posveta »Z industrijsko konopljo do inovativnih in okolju prijaznih izdelkov, novih delovnih mest in trajnostnega razvoja«, ugotavlja, da imamo v Sloveniji tudi birokracijsko konopljo. Le-to uradniki tako zelo urejajo, da ves čas menijo, da je vse urejeno. Kako pa te ureditve delujejo v praksi, nam predstavita Dejan Rengeo in Maja Klemen Cokan. S čim se pri svojem delu soočata ekološki kmet in dolgoletni pridelovalec konoplje ter terenska kmetijska svetovalka? Da stojimo na mestu, pravi pionir pridelave konoplje Dejan Rengeo, ki je pred 22 leti sejal prvo konopljo.
"Slovenska konoplja je rastla na naših tleh prej kot krompir in koruza, rastla je kot danes plevel, hmelj, kamilica, sivka, pšenica in trta. Slovenska konoplja si zasluži, da raste na vsaki njivi, na vsakem vrtu. (Zelena dežela, glasilo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije)
Posnetek: Jerneja Čater
OSREDNJA knjižnica Celje
Pripravil: Gregor Škerl
David Icke bo v Ljubljani odstiral tančice programiranja naše zavesti in razkrival zarote.
Dražilček je tako vabilo na njegovo predavanje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, dne 19.3.2017, kot tudi na posnetek celega intervjuja, ki bo objavljen v kratkem.
Kako najti pravega sebe, kako biti boljši jaz.
Posnetek: Mojca Dular
“… Začeti moramo pri sebi, nadaljevati moramo med najbližjimi in potem moramo širiti krog sprave med vse, s katerimi smo si dani v sožitje. Nobena razlika v narodnosti, kulturi, religiji … ni razlog, ki bi lahko kar koli (v nas ali zunaj nas) vodil v dvobojevanje. Različnost nam je dana za dopolnjevanje in sodelovanje.” piše p. dr. Karel Gržan v svoji novi knjigi Vstanimo v suženjstvo zakleti: izstop iz smrtonosne igre polov (Sanje, 2016). Pogovor ob izidu knjige je vodil prof. dr. Marko Pavliha. V sodelovanju s Svetovnim etosom Slovenija.
Knjižnica Otona Župančiča
Skupina nevladnih organizacij, ki delujemo na področju človekovih pravic in nediskriminacije, z zaskrbljenostjo spremljamo medijska poročila v zvezi s pogoji delovanja Zagovornika načela enakosti – samostojnega državnega organa za varstvo pred diskriminacijo.
Vlado Republike Slovenije javno pozivamo, da Zagovorniku nemudoma zagotovi:
Posnetek: Mojca Dular
» … ljubil je pa vse in v ljubezni živel z vsem, s čimer ga je vezalo življenje, posebno s človekom – ne z določenim, ampak s tistimi, ki jih je imel pred seboj.« (N. L. Tolstoj, o Platonu Karatejevu, Vojna in mir)
Tolstoj pred kritično točko spreobrnitve in po njej kot pisec ni bil isti, trdi literarna zgodovina. A ves čas je bil in je ostal človek, zavezan iskanju duhovnega bistva. Na poti popolne spreobrnitve verjame, da je jedro vsakega človeka v njegovi sočutnosti in zmožnosti za ljubezen. Kako blizu smo temu jedru v sebi v času, ki v marsičem ni naklonjen sočutju in ljubezni?
Gosta: Ksenija Malia Leban in izr. prof. dr. Gregor Žvelc
Festival Tolstoj, iskalec resnice, Cikel pripovedno-pogovornih doživetij Carmen L. Oven
Naslednji dogodek je 3.4.2017 z naslovom Otroštvo - čas zorenja, ki nas spremlja vse življenje.
Študentska organizacija Iskra organizira za letošnji osmi marec protestni shod. Pričel se bo 8. marca 2017 ob 16. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani. Shod je del mednarodnega gibanja A Global Women’s Strike, ki spreminja praznovanje dneva žena v mednarodno stavko žensk. O vprašanjih, na katere opozarja namen shoda v Sloveniji, sem se pogovarjala s koordinatorko pri Iskri, Mojco Žerak.
Državni zbor je 26. januarja 2017 sprejel novelo zakona o tujcih, ki oblastem omogoča, da zapre meje za prosilce za azil. Ker je v nasprotju s slovensko ustavo, mednarodnim pravom in pravom Evropske unije na področju mednarodne zaščite, je bil že osnutek zakona deležen številnih očitkov. Večina kritičnih komentarjev je bila v zakonodajnem postopku odpravljena z izgovorom, da mednarodni in evropski pravni okvir nista prilagojena “novi situaciji”. Namesto na resni strokovni analizi zakon v veliki meri temelji na politični propagandi, ki se naslanja na hipotetične katastrofične scenarije.
Poleg tega je zakon policiji podelil nova pooblastila in jo zadolžil za naloge preverjanja ranljivosti posameznih prosilcev za azil. V kontekstu vsesplošne krepitve policijskih pooblastil, zniževanja standardov za poseg v pravice in svoboščine posameznika ali posameznice in uvajanja novih prisilnih sredstev (npr. električnih paralizatorjev) zakon o tujcih predstavlja korak h krepitvi policijske države. Zavesten spregled strokovnih argumentov in politična propaganda zato ne pričata le o zlorabi vladnih pooblastil, temveč napeljujeta na zavestno kršenje ustave in mednarodnega prava.
Poleg premisleka o pomenu in učinkih zakona ter iskanja odgovorov na vprašanje, v kolikšni meri imamo opravka z uvajanjem de facto izrednega stanja in z avtokratskimi ambicijami oblasti, so udeleženci posveta identificirali tudi možnosti za čim prejšnjo razveljavitev najbolj problematičnih členov.
Na posvetu so sodelovali:
• Oto Luthar, ZRC SAZU (pozdravni nagovor)
• Andrej Rozman Roza
• Andreja Vezovnik, Fakulteta za družbene vede UL
• Neža Kogovšek Šalamon, Mirovni inštitut
• Boštjan Videmšek, novinar Dela
• Tadej Troha, Filozofski inštitut ZRC SAZU
• Uršula Lipovec Čebron, Filozofska fakulteta UL
Organizator dogodka: ZRC SAZU in Mirovni inštitut
Posnetek: Rok Matić
Ljubljana, 2. marec 2017